Franja

Hecataeus -ī, m (Ἑκαταῖος) Hekatáj

1. Miletčan, zgodovinar in zemljepisec okrog l. 549—477: Plin.

2. znamenit umetnik v reliefu (cizelir): Plin.

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

hedera (edera) -ae, f (prim. lat. pre-hendere)

1. bršljan, bršlin, Bakhu, pa tudi Apolonu in Muzam posvečena rastlina; z njo so se venčali pivci vina in pesniki; tudi Bakhova palica (thyrsus) je bila ovita z njo: Ci. ep., Cat., Vell., Col., Plin., Val. Fl., Macr., anūs hederā coronatae Varr., tabernacula protecta hederā C., candidior cygnis, hederā formosior albā (kot svetlozeleni bršlin) V., hedera est gratissima Baccho O., hederā redimita capillos (gr. acc.) O. z bršljanovim vencem v laseh, hederae folia decerpere Cu.

2. v pl. = bršljanove vitice: errantes hederae V., Damalis … lascivis hederis ambitiosior H. bolj se (ljubimca) oprijemlje kot bohoteče bršljanove vitice, hederae nexiles O., impediunt hederae remos O.

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Hēliadēs -um, f (Ἡλιάδες) Heliáde, hčere Helija ( Ἥλιος, Sol) in Klimene (Κλυμένη, Clymenē), Faetontove (Φαέϑων, Phaëthon) sestre: Faetúza (Φαέϑουσα), Lampétija (Λαμπετίη) in Ajgla (Αἴγλη). Ko so objokovale smrt svojega brata, je iz njihovih solz nastal jantar, same pa so se spremenile v topole (ali jelše): Hyg., Iuv., pater Heliadum O., nemus Heliadum O. topoli, (jagnedi), Heliadum lacrimae O. ali gemma Heliadum Mart. jantar.

Helicē -ēs, f (Ἑλίκη)

1. Hélika
a) primorsko mesto v Ahaji, ki se je ob potresu l. 373 pogreznilo v morje: O., Sen. ph., Plin.
b) ena izmed Danaid: Hyg.

2. ozvezdje Veliki medved, Veliki voz: Ci., O., Lucan., Val. Fl.; meton. = sever: Sen. tr.

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hēliopolis -is, acc. -im, f (Ἡλιούπολις od tod tudi lat. Hēliūpolis: Char.) Heliópolis, Heliópola

1. mesto v Kelesiriji (zdaj Baalbek [= Baalovo mesto] z razvalinami svetišča, ki ga je Antonin Pij posvetil Jupitru): Plin., Macr.

2. mesto v spodnjem Egiptu (egiptovski On [= Sončno mesto], v sv. pismu Bet šemeš, pri Plin. Solis opidum) s krasnim Soncu posvečenim svetiščem in slovito svečeniško šolo (zdaj razvaline pri kraju Al-Matarīya): Ci., Mel., T., Macr., Vulg. — Od tod adj.

1. Hēliopolītēs -ae, m (Ἡλιουπολίτης) heliopolski: nomos Hel. Plin. heliopolsko obmestje; subst. pl. Hēliopolītae -ārum, m Heliopoliti: Plin.

2. Hēliopolītānus 3 heliopolski: civitas Amm., deus Macr.

helix -icis, f (gr. ἕλιξ vse, kar je zavito, prim. helica)

1. heliks, bršljan ovijalec: Plin.

2. heliks, žolta vrba (Salix helix Linn.), vrsta nakita: Plin.

3. heliks (= actīnophoros), vrsta polža: Plin.

4. okrasna vijuga v zgornjem delu korintskega stebra: Vitr. — Kot nom. propr. Helix -icis, m Héliks, Finejev tovariš: O.

Hellē -ēs, f (Ἕλλη) Héla, hči bojotskega kralja Atamanta in njegove soproge Nefele. Da bi ušla zalezovanju mačehe Ino, je pobegnila z bratom Friksom na zlatem Merkurjevem ovnu v Kolhido, a je padla z ovna in utonila v morskem prelivu, ki se po njej imenuje Hellēspontus (= Hellēs pontus): Ci., Pr., Col., Val. Fl., mater pia Helles O., Helles et iuvenis Phrixi funere O., angustum citra pontum Nepheleïdos Helles O.

Hellēn -ēnis, m (Ἕλλην) Hélen, Devkalionov sin, kralj v Tesaliji, začetnik Grkov: Plin.; pl. Hellēnēs = Grki: Plin.

Hellēspontus -ī, m = Hellēs pontus, gl. Hellē (Ἑλλήσποντος = Ἕλλης πόντος) Helino morje, Helespónt

1. (zdaj Dardanele, Dardanelska morska ožina med traškim polotokom in Malo Azijo); to ožino je prečkal Kserks, ko je šel nad Grke: Ci., N., L., Cu., Plin., Suet., Iust., longus in angustum qua clauditur Hellespontus O.

2. primorska dežela ob Helespontu na evropski in azijski strani: oppidum est in Hellesponto Lampsacum Ci., negotia in Lampsaco Ci. ep., Alcibiades … receperat Ioniam, Hellespontum N., Phrygiam minorem Hellesponto adiunctam Cu., Hellesponti regiones Iust.; po skladu mestnih imen: Pausaniam … Hellespontum miserunt N., Hellespontum copias traiecit N., Aemilium Scaurum … Hellespontum … misit L.; meton. = preb. te dežele, Helespontčani: defecerat Samus, descierat Hellespontus N. — Od tod

I. adj.

1. Hellēspontiacus 3 (Ἑλλησποντιακός) helespontski: Priapus V. (rojen in čaščen v helespontskem Lampsaku), aquae O., proelia Amm.

2. Hellēsponticus 3 helespontski: Sibylla Varr. ap. Lact., fretum Mel., satrapia Iul. Val.

3. Hellēspontius 3 (Ἑλλησπόντιος) helespontski: ora Cat., Sibylla Lact.; subst. Hellēspontius -ii, m Helespontčan, prebivalec ob Helespontu: Ci. ep., v pl.: Plin.

— II. subst. Hellēspontiās -ae, acc. -an, m (Ἑλλησποντίας) = caeciās: Plin.

hēlluātiō -ōnis, f (hēlluārī) požrešnost, razkošje, (pretirano uživanje =) razuzdanost, razvratnost; v pl.: Ci.

Helvētiī -ōrum, m Helvečáni, Helvétijci hrabro keltsko pleme, ki je v Cezarjevem času bivalo na ozemlju današnje Švice: Ci., C., T., Suet., Fl. Od tod adj. Helvētius 3 ali Helvēticus 3 helvetski, helvečanski: C.

Helvidius 3 Helvidij(ev), ime rim. rodu; poseb.

1. P. Helvidius Rufus Publij Helvidij Ruf (Rdečelasec), rim. vitez, Kluentijev prijatelj: Ci.

2. Helvidius Priscus Helvidij Prisk, l. 51 po Kr. vojskovodja v Kapadokiji: T.

3. Helvidius Priscus, zet Trazee Petusa (Thrasea Paetus), tribunus plebis l. 56 po Kr.; Neron ga je pregnal iz Italije, za časa Vespazijana pa so ga kot neupogljivega republikanca usmrtili: T., Plin. iun., Iuv., Suet.

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.

hēniochus -ī, m (gr. ἡνίοχος) ozvezdje Voznik, lat. auriga: Hyg., Plin. — Kot nom. propr. Hēniochī -ōrum, m (Ἡνίοχοι) Heníohi, pleme konjenikov v azijski Sarmatiji: Vell., Mel., Plin., Val. Fl., T., Amm. — Od tod adj.

1. Hēniochus 3 henioški: rates O.

2. Hēniochius 3 henioški: montes Plin.

Hēphaestium -iī, n Hefájstij, mesto v Likiji: Sen. ph., Plin. — Od tod adj. Hēphaestius 3 hefajst(ij)ski, ki leži (stoji) blizu Hefajstija: montes Plin.

hephthēmimerēs, acc. -ēn, f (gr. *ἑφϑημιμερής, sc. τομή) zareza (cezura) za sedmo polstopico = za četrtim poudarjenim zlogom, poseb. v heksametru in jambskem trimetru: Serv.