Franja

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

Tānētum ali Tannētum -ī, n Tanét, mesto v Predalpinski Galiji (zdaj Tanneto): L. — Od tod preb. Tānētanī -ōrum, m Tanétci, Tanetán(c)i, Tanétčani: Plin.

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

tantulus 3 (demin. tantus) tako majhen, tako majčken. toličken: causa Ci., granum Ci.; večinoma subst. tantulum -ī, n tako malo, taka malenkost: tantulo venierint Ci., tantulum morae Ci.; od tod tudi = le toliko: si ex eo negotio tantulum in rem suam convertisset Ci., videtur discipulus magistro tantulum de arte concedere Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci.

Taphiūsa -ae, f (Ταφιοῦσα) Tafiúza, otok med Levkadijo in obrežjem Akarnanije (zdaj Meganissi). — Od tod adj. Taphiūsius 3 tafiúzijski, tafiúški: Taphiusius lapis Plin.

Tapyrī -ōrum, m Tápir(c)i, ljudstvo v Mediji: Plin. — Soobl. Tapūrī -ōrum, m Tapúri: Cu. Od tod adj. Tapūrus 3 tapúrski: equites Cu.

Tarbellī -ōrum, m Tarbél(c)i, akvitansko pleme, ki je živelo na področju južno od Biturigov Vibiskov pa vse tja od Pirenejev: C., Plin. Od tod adj.

1. Tarbellus 3 tarbélski: Pyrene Tib., Aquae, mater, oceanus Aus.

2. Tarbellicus 3 tarbélski: qua litore curvo molliter admissum claudit Tarbellicus aequor Lucan., arva, origo, Atturus Aus.

tarditās -ātis, f (tardus)

1. počasnost, zamudnost, zamudljivost, kasnost, obotavljivost (naspr. celeritas, mobilitas, instantia): plerisque in rebus gerendis tarditas et procrastinatio odiosa est Ci., nosti hominis tarditatem et taciturnitatem Ci. ep., mula tarditatis indomitae Plin.; pl. tarditates = počasno gibanje, počasno premikanje, počasno pomikanje: tarditatibus uti in gressu Ci. počasi se premikati (pomikati), celeritates tarditatesque Ci., regradationes siderum vel fortasse tarditates Aug.; pren.: tarditas navium C. počasno gibanje, pedum Ci., aurium Plin. nagluhost, audientium Plin. naglušnost poslušalcev, tarditas modorum et gravitas canentis Ci., tarditatem afferre bello Ci. upočasniti vojno, zavlačevati (odlašati) z vojno, tanta fuit operis tarditas Ci. tako počasi je šlo delo od rok, tarditas veneni T. počasi učinkujoč strup.

2. metaf. (duševna) počasnost, lenost, lenivost, lenoba, topost, topoglavost, topoumnost, omejenost (starejše kesnoglavost, opoklost), sanjavost, zasanjanost: ingenii Ci., animi Gell., tarditate, dum otium volunt sine dignitate retinere, utrumque amittunt Ci., quid abiectus tarditate et stultitiā Ci.

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.

tarmes -itis, m (terere; prim. skr. tardáyati, tr̥ṇáti (on) cepi, vrta, prevrtava, gr. τερηδών [od tod lat. terēdō] vrtajoči črv, živi sveder, lit. tréndu biti pojeden od moljev, črvov)

1. lesni črv, trdoglav, kukec, starejše drvotoč: SI. Quapropter? TH. Quia edepol ambo ab infumo tarme[s] secat Pl. — Soobl. termes -itis, f: Isid., Serv.

2. mesni črv, črv v mesu: P. F.

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

Tarquitius -iī, m Tarkvícij (Tarkvítij)

1. Etruščan, ki je pisal o drobogledstvu (umetnosti haruspikov, ki so prerokovali iz drobovja): Plin., Macr., Lact. — Od tod adj. Tarquitiānus 3 Tarkvícijev (Tarkvítijev): libri Amm.

2. neki Tarquitius Priscus Tarkvicij (Tarkvitij) Prisk: T.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

Tarracō -ōnis, f Tarakóna (zdaj Tarragona), primorsko mesto v Hispaniji, po katerem se je največja hispanska provinca imenovala Hispania Tarraconensis Tarakonska Hispanija: L., Ci., Mel., Plin. — Od tod adj. Tarracōnēnsis -e tarakónski: conventus, piscatores L., Hispania Mel., Plin., colonia T., vinum Plin.; pl. subst. Tarracōnēnsēs -ium, m Tarakónci, preb. Tarakone: C.

Tarsos (Tarsus) -ī (Cu., Plin.), acc. -on, f (Ταρσός) Tárz(os), glavno mesto Kilikije ob reki Kidnos (zdaj Tarsus Çayı): Ci. ep., Auct. b. Alx., Persea Tarsos Lucan. — Od tod adj. Tarsēnsis -e tárzoški, tárzovski, tárški: Col., episcopus Hier.; pl. subst. Tarsēnsēs -ium, m Tárzošani, Táržani, preb. Tarz(os)a: Ci.

Tartarus¹ (tudi Tartaros) -ī, m (V., H., Lucr., Ap.), acc. -on (Stat.) in Tartara -ōrum, n (V., H., O., Lucr., Ap.) (Τάρταρος, Τάρταρα) Tártar, podzemeljsko kaznovališče; sinekdoha podzemlje, kraljestvo mrtvih: Tartarus ipse bis patet in praeceps tantum V., animas sub Tartara tristia mittit (sc. Mercurius) V.; pooseb. Tartarus pater Val. Fl. = Pluto. — Od tod adj.

1. Tartareus 3 tártarski, podzemeljski, podzemski, podzemen: Ci. idr., deus O. ali Iuppiter Val. Fl. ali rex Cl. = Pluto, custos C. = Cerberus, sorores V., Stat. = Furiae, umbrae O., volucres Val. Fl. = Harpyae, Tartarei regina barathri Stat. = Tisiphone; pesn. tártarski = grozen, grozljiv, strašen, strašljiv, pošasten: specus Ph., nox Val. Fl., vox (Furij) V.

2. Tartarinus 3 tártarski = grozen, grozljiv, strašen: corpus Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest.

Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. — Od tod adj.

1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.

Tarvīsium -iī, n in Tarvīsum -ī, n in Tarvīsus -ī, f Tarvízij (Tarvíz) (zdaj Tarvisio, Trbiž), mesto v Venetiji (Veneciji, zdaj Benečija). — Od tod adj.

1. Tarvīsiānus 3 tarvízijski, tarvíški: P. F.

2. Tarvīsīnus 3 tarvízijski, tarvíški: Cass.

3. Tarvīsānus 3 tarvízijski, tarvíški: montes Plin.

Taulantiī -ōrum, m Tavlántijci, ilirsko pleme, ki je živelo okoli Epidamna in Dirahija: L., Mel., Plin. — Od tod adj. Taulantius 3 tavlántijski: regna Sil., incola Lucan., Sil.