Franja

Gordius -iī, m (Γόρδιος) Górdij, sprva preprost kmet, pozneje kralj Velike Frigije, ustanovitelj kraljevske rodovine. Jarem svojega v nekem gordijskem svetišču hranjenega voza je imel zvezan z umetnim, nerazvozljivim vozlom (nodus Gordii), o katerem se je govorilo, da bo tisti, ki ga razvozla, kralj vse Azije; presekal ga je Aleksander Veliki: CU., IUST.

Gordiūtīchos, n indecl. (Γορδίου τεῖχος) Gordiut(e)íh, trg v Kariji jugovzhodno od Antiohije: L.

Gorgē -ēs, f (Γόργη) Górga, Ojnejeva (Oeneus) hči, sestra Meleagra in Dejanejre, spremenjena v ptico: O., HYG. Soobl. Gorgis -idis, f Gorgida = Gorga: HYG.

Gorgiās -ae, m (Γοργίας) Górgias,

1. grški sofist iz Leotinov na Siciliji, Sokratov sodobnik in Empedoklov učenec. L. 427 je prišel v Atene prosit za pomoč zoper Sirakužane. Tam je ustanovil govorniško šolo ter postal pravi utemeljitelj umetnega govorništva; umrl je okrog l. 375: CI.

2. retor v Atenah, učitelj mladega Cicerona: CI. EP.

3. špartanski kipar: PLIN.

4. neki Makedonec: CU.

Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.

Gorgobina -ae, f Gorgóbina, mesto galskih Bojcev v hedučanski deželi med Ligerom in Elaverom: C.

Gorneae -ārum, f Górneje, trdnjavica v Armeniji: T.

Gortȳna -ae, f (Γόρτῡνα) Gortina, glavno kretsko mesto ob reki Letej (Lēthaeus, Ληϑαῖος): MEL., LUCAN. Soobl. Gortȳnia (Cortȳnia) -ae, f Gortinija (Kortinija): VARR. in v čisto gr. obl. Gortȳn -ȳnos, f (Γόρτυν) Gortin: VAL. FL. – Od tod adj.

1. Gortȳnius 3 (Γορτύνιος) gortinski: CI., pesn. = kretski: V., STAT., AUS.; subst. pl. Gortȳniī -ōrum, m Gortinci: N., L.

2. Gortȳniacus 3 (Γορτυνιακός) gortinski, kretski: arcus O.

3. Gortȳnis -idis, f (Γορτυνίς) gortinska, kretska: harundo LUCAN.

Gothī -ōrum, m (Γόϑαι) Góti, pleme v severni Germaniji: AUS., AMM. Od tod

1. subst. Gothia -ae, f Gótija, dežela Gotov: AMM.

2. adj. Gothicus 3 gotski; kot priimek Gothicus -ī, m Gotski = zmagovalec nad Goti, premagalec Gotov: VOP.

Gothōnēs (Gotōnēs) -um, m Gotóni, germansko pleme ob spodnji Visli v Tacitovem času: T.

grabātus (crabātus: DIG.) -ī, m (gr. (makedonska beseda) κράββατος) nizka počivalnica za bolnike in študirajoče, nosilo, postelja, ležišče: LUC., CI., PS.-V., CAT., PETR., SEN. PH., MART. Soobl. grabātum -ī, n, v pl.: CAEL. (s soobl. crabata).

Gracchūris (Graccūris) -idis, f (Gracchus) Grak(h)úrida, pravzaprav Grakhovo (mesto), vaskonsko mesto v Tarakonski Hispaniji blizu današnje Korelje (Corella), prej Isuris, ki ga je dal naseliti Sempronij Grakh: L. EPIT., P. F. Od tod subst. Gracchūritānī (Graccūritānī) -ōrum, m Grak(h)uritani: PLIN.

gracilis -e adv. graciliter,

1. tanek, vitek, slok, ozek, (v slabem pomenu) suh, suhoten, medel, šibek, mršav: virgo TER., puer H., gracili sic tamque pusillo H., equi hominesque L., corpus CELS., hibiscus V., capellae, cacumen cupressi O., arbores PLIN., via MART., rima AP., glans ... gracilior PLIN., crura gracillima SUET.; occ. tanek = droben, nežen: comae, catenae, stamen, umbra O., vinculum auri PETR., vox IUST., vasculum graciliter fistulatum AP.

2. metaf.
a) pust, nerodoviten, slab, boren, pičel: clivi COL., ager PLIN., vindemiae PLIN. IUN., Lar AP., solum gracilius PLIN.
b) (o govoru in govorniku) preprost, ne (pretirano) olepšan, nenakičen: GELL., gracili modulante Thalia PS.-V. (Cul.), materiae gracili sufficit ingenium O., praefationes gr. PLIN. IUN., orator gr. Q., quis dubitat alia ornatius, alia gracilius esse dicenda? Q. – Predklas. soobl.: gracila (f. sg.): LUC. AP. NON., ut (virgines) gracilae sient TER.

gracilitās -ātis, f (gracilis)

1. vitkost, šibkost, (v slabem pomenu) suhota, suhost, shujšanost, medlost, mršavost; abs.: PLIN., PLIN. IUN., AP.; z gen.: corporis CI., crurum SUET., v pl.: corporis gracilitates CI.

2. metaf. preprostost, nenakičenost govora in govornika: GELL., narrationis Q., Lysiaca Q.

gradātiō -ōnis, f (gradus)

1. postavitev stopnic, konkr. zgornja stopnična gredina (ploščad) v gledališču: VITR.

2. pren. kot ret. t. t. stopnjevanje izrazov, govorna podoba = gr. κλῖμαξ: CORN., CI., Q., AUG., ISID.

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

Graea -ae, f (Γραῖα) Grája, mesto v Bojotiji: STAT.

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

Graecia -ae, f ( Graecī, Γραικοί) Grčija, Grško, in to

1. prava Grčija ( Ἑλλάς Helada) = vse dežele med Jonskim in Egejskim morjem, v katerih so govorili grško: ob defendendam Graeciam CI. POËT., de cuncta Graecia CI., qui deinde status futurus Graeciae ... esset L., vix cuiquam persuadebatur (Romanos) Graecia omni cessuros L., Graecia capta ferum victorem cepit H., concitet et vires Graecia magna suas O.; meton. = Graeci: doctrinā Graecia nos ... superabat CI.

2. magna Graecia: CI. ali Magna Graecia: PLIN., tudi maior Graecia: L., SEN. PH., SIL. ali Graecia maior: O. Velika Grčija = južna Italija, ki so jo naselili Grki, enako tudi samo Graecia: L. ANDR. AP. FEST., cum mediocribus multis ... civitatem in Graecia homines inpertiebant, Reginos credo aut Locrenses aut Neapolitanos aut Tarentinos CI., in (kot besede Grka) Graecia exotica: PL.

Graecostasis -is, acc. -im, abl. -ī, f (gr. γραικόστατις) grški dom, – stan, poslopje v Rimu blizu sen. zbornice, kjer so bivali tuji, poseb. grški odposlanci, ki so čakali na senatove odloke: VARR., CI. EP., PLIN.