Franja

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

thēta, n (gr. ϑῆτα) théta (f ali indecl.), grška črka ϑ

1. kot začetna črka besede ϑάνατος pri Grkih znamenje obsodbe na glasovnih tablicah: novum Mart., nigrum Pers.

2. kot znamenje (za napako, nepravilnost) v tekstni kritiki: Sid.

3. kot število: ut ait in Theta (= v osmi knjigi Odiseje) Homerus Acr.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

thōrācātus 3 (thōrāx) oblečen v oklep, odet ali zavarovan z oklepom, oklepljen, oklopljen: navarchus Plin., Antigonus Plin., effigies Neronis Plin.

Thrāces -um, acc. -es in -as, m (Θρᾷκες) Tračáni, Trákijci, preb. dežele Trakija: L., V., O., N., Sen. ph., Fl.; sg. Thrāx -ācis ali Thraex (slabo Thrēx) -aecis (-ēcis), m (Θρᾷξ)

1. (nav. kolekt.) Tračán, Trákijec: Sen. tr., Aus.

2. pesn. adj. = trákijski, tráški, tračánski: equi O., Lycurgus H.

3. occ. (poseb. v obl. Thraex) Tračán (tračán), Trék (trék), Trák (trák) = gladiator v traški (tračanski) bojni opravi, po traško (tračansko) oborožen gladiator: Ci., Thrax est Gallina Syro par? H. — Od tod adj.

1. Thrācus (Thraecus) 3 trákijski, tráški, tračánski: Val. Fl., palus, natio, homo Gell.; subst.
a) Thrācē (Thraecē, Thrēcē) -ēs, f (Θρᾴκη, Θρῄκη) (H., O.) ali v lat. obl. Thrāca (Thraeca) -ae, f (Enn. fr., Ci., V., H.) Trákija.
b) Thrācus -ī, m Tračán, Trákijec: Gell.

2. Thrācius (Thraecius, Thrēcius) 3 (Θρᾴκιος, Θρῄκιος) trákijski, tráški, tračánski: Varr., Sen. tr., Stat., Plin. idr., Thracius equus, ventus H., Thracius Orpheus V., Thraeciae notae Ci., Thraecia Baccha O.; subst.
a) Thrācia ali Thraecia (Thrēcia) -ae, f (Θρᾳκία) Trákija: Varr., L., O., Cu., Val. Max., Sen. ph., Lucan., Mel., Plin. idr.
b) Thrācius -iī, m Tračán, Trákijec: Gell.
c) Thrācium (thrācium) -iī, n tráška (tračánska) bojna oprava: Petr.

3. pesn. Thrēïcius 3 (Θρῃίκιος)
a) trákijski, tráški, tračánski: sacerdos V. ali vates O. = Orpheus, lyra Pr. = Orfejeva, notae Ci., penates O. = traškega kralja Diomeda, Samus V. = Samothracia.
b) tesál(ij)ski: vertex Pindi Sen. tr.

4. Thraeïssa (Thrēïssa) (V., Val. Fl.) ali (skrč.) Thraessa (Thrēssa) (H., O., N., Sen. ph.) -ae, f trákijska, tráška, tračánska, kot subst. Trákijka, Tračánka.

5. Thraecidicus (thraecidicus) 3 h gladiatorju Tračánu (tračánu, Tréku, tréku (Thraex)) sodeč, Trékov (trékov), tréški, Trákov (trákov), tráški: parma Plin., gladius Aus.; subst. Thraecidica (thraecidica) -ōrum, n Trékovo (trékovo, Trákovo, trákovo) orožje, tréško (tráško) orožje = orožje, kakršno ima gladiator Tračan (tračan, Trek, trek, Trak, trak).

6. Thracēnsis -e trákijski, tráški, tračánski: Heracles Thracensis Cass.

Opomba: Zapis Thraex, Thraeissa, Thraessa, Thraecidicus (ne Threx, Thrēissa, Thrēssa, Thrēcidicus) najdemo v najboljših rokopisih in na napisih.

Thūlē (Thȳlē) -ēs, f (Θούλη, Θύλη) Túla, otok na skrajnem severu, šest dni dnevne vožnje severno od Britanije; gre za Islandijo, norveško obalo ali morda Mainland, največjega izmed šetlandskih otokov: V., Mel., Plin., T., Iuv., Sen. tr., Amm., Isid.

thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. — Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.

thȳmiāmātus 3 (thȳmiāma) s kadilom prepojen ali prekajen: cinis It., ammoniacum thymiamatum Plin., Val. amoni(j)akov gumi.

thymum (poznolat. timum) -ī, n in thymus -ī, m (gr. ϑύμος, ϑύμον) materina dušica, timijan, starejše dušjè, in sicer navadna ali rimska materina dušica (Thymus vulgaris Linn.) in kretska ali grška materina dušica (Satureia capitata Linn.): V., H., O., Plin., Q.; pl.: thyma H., O., Mart.

Thyreum -eī, n (Ci. ep.) ali Thyrium -iī, n (L.) (Θύριον) Tírej, Tírij, mesto v Akarnaniji; njegovi preb. Thyriēnsēs -ium, m Tírejci, Tírijci, Tirejáni (Tirijáni): L.

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

Tibilis -is, acc. -im, f Tíbilis, mesto v Numidiji ob cesti iz Cirte v Kartagino, znano po vročih vrelcih: Aug. — Od tod adj. Tibilitānus 3 tíbiliški, tibilitánski, v ali pri Tíbilisu se nahajajoč: aquae Aug.

tīgnārius 3 (tīgnum) h gredam (ali tesarskemu (gradbenemu, stavbnemu) lesu) sodeč, greden: faber tignarius Ci., Dig., Vulg. tesar.

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

timor -ōris, m (timēre)

1. bojazen, strah, boječnost, bojazljivost, strašljivost, plahost, plašnost (naspr. animus, fortitudo, fiducia): Acc. fr., Ter., Val. Fl., Lucan., Sen. ph., Petr. idr., timor est metus mali adpropinquantis Ci., timor anxius, maestus V., caecus Ci., Ph., externus, vanus L., pavidus, solitus, virgineus O., timore aeger T., timore vacuus Ci., hoc ali quo (= huius ali cuius rei) timore C. boječ se … , propter timorem C. iz strahu, v strahu, zaradi strahu, prae timore Pl. od strahu, omnem timorem abicere Ci., pedibus timor addidit alas V., dare aliquem in timorem Pl. ali afficere aliquem maximo (= summo) timore Ci., colligere se (= oddahniti si) e maximo timore C., hominibus perturbatis inanem religionem timoremque (= praznoverje) deicere Ci., dempto timore L., omni timore deposito Ci., hunc mihi timorem eripe Ci., quo minore essent timore C., quo sola timorem ferre modo posses? O., itaque non solum spem in eo habebant maximam, sed etiam timorem N., tantus eo facto timor incessit, ut … C., timor incutitur Ci., inicere timorem multitudini N., iniciendi timoris causā C., hoc primum in luco nova res oblata timorem leniit V., tantus subito timor omnem exercitum occupavit, ut … C., timore tōrpeo Pl., animus timore obstupuit T., omitte timorem Ci., pelle timorem V., perculsus timore Ci., perterreri (perterritus) timore C., recreare se ex magno timore Ci., quem timorem Caesaris adventus sustulit C., timoris suspicionem vitare C., quorum gressus vinxerat timor Amm.; z objektnim gen. (bojazen zaradi (glede) česa, strah zaradi česa, pred čim): timor periculorum impendentium Ci., belli Parthici, poenae C., mortis O., Lucr. smrtni strah, externi hostis Hirt.; s subjektnim gen.: Cleomenis timore et fugā (= po strahopetnem begu) classem amissam esse Ci., suorum timorem consolatione … minuebat Auct. b. Alx. Konstrukcije kakor pri glag. timeo (prim. timeō): s prep.: a principibus suis L., timor de illo meus Brutus in Ci. ep., de nobis Brutus et Cassius in Ci. ep., pro me V.; z inf.: afflictumque fuit tantus adire timor O., unde mare et terras ipsi mihi saepe videre fit timor O. me obide strah; z ACI: in timore fuit civitas obsides ea moliri L., sed vincit utilitas plerumque, cum subest ille timor eā neglectā ne dignitatem quidem posse retineri Ci., haud dubius timor incessit animos consilia sua emanasse L.; s finalnim stavkom: timor patribus incessit, ne civitatem vis aliqua externa adoriretur L., ubi timor est, ne autumnalis satio hiemis gelicidiis peruratur Col., maria aspera iuro non ullum pro me tantum cepisse timorem, ne … V.; pl. timores bojazni: Cat. idr., varii timores L., mentem redegit in veros timores Caesar H., cui, quia privato sunt oppositi timores, dantur imperia Ci., molestiae, laetitiae, timores, similiter omnium mentes pervagantur Ci., mortis timores Lucr.

2. verska bojazen, verski strah, božji strah, tudi praznoverje (gr. δεισιδαιμονία): sacer Sil., deorum H., divûm Lucr., primus in orbe deos fecit timor Stat.

3. meton. strah = strašilo, predmet strahu, strahota, groza: Cacus, Aventinae timor atque infamia silvae O., (sc. iuris consultus) uterque timor latronibus H., aquilo raptae timor Orithyiae Pr., tot gracili ligno complexa timores Stat.

4. pooseb. Timor Tímor, Strah, bog strahu (sin Etra in Gaje): Hyg., immisit (sc. Mars) Fugam Teucris atrumque Timorem V., Timor et Minae scandunt eodem quo dominus H.

Opomba: Star. soobl. timōs -ōris, m: iam ibi nos duplicat advenientis … timos pavos Naev. fr.

tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad

1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.

2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.

3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.

4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.

5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.

6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.

7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.