Franja

antīquō -āre -āvī -ātum (antīquus) „pri starem pustiti (puščati)“, „(po)starati“; od tod

1. drž.pr. = (predlagani zakon) zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči: rogationem, legem Ci., L., plebei scitum primus antiquo abrogoque L.

2. pustiti (puščati), da kaj zastari, od tod antiquari = zastare(va)ti: quod autem antiquatur et senescit Vulg.

antisigma -atis, n (gr. ἀντίσιγμα) protisigma,

1. črka Ↄ, ki jo je hotel ces. Klavdij vpeljati za ps ali bs (= gr. ψ): Prisc.

2. kritično znamenje Ↄ (obrnjena sigma) pri prestavljenih verzih: Suet., Isid.

Antissa -ae, f (Ἄντισσα) Antisa, mesto na otočku pri Lesbosu: L., O., Mel., Plin.; njegovi preb. Antissaeī -ōrum, m (Ἀντισσαῖοι) Antiša-ni: L.

Antōnīnus -ī, m Antonin, priimek posinovljencev iz Antonijevega rodu. Poseb.:

1. T. Arrius Antoninus Tit Arij Antonin, po materi ded cesarja Antonina Pija, konz. l. 69 po Kr.; nanj je naslovljenih več pisem Plinija ml.: T., Plin. iun.

2. Q. Haterius Ant. Kvint Haterij Antonin, konz. l. 53 po Kr.: T.

3. Ant. Pius, s popolnim imenom T. Aurelius Fulvinus Boionius Ant. Pius Tit Avrelij Fulvij Bojonij Antonin Pij, pravičeni in dobrotljivi rim. cesar od l. 138 do 161 po Kr.: Aur., Eutr.

4. M. Aurelius Verus Ant. Mark Avrelij Ver Antonin (ki mu dodajajo sedanji zgodovinopisci Philosophus Filozof), posinovljenec, zet in naslednik prejšnjega, cesar od l. 161 do 180 po Kr.; vzgojen pri stoikih je prizadevno gojil stoiško filozofijo: Aur., Eutr.

5. M. Aurelius Ant. Heliogabalus Mark Avrelij Antonin Heliogabal, rim. cesar, prej imenovan Varius Avītus Bassianus Varij Avit Basijan; gl. Hēliogabalus. — Od tod adj. Antōnīniānus 3: Eutr., Lamp., in Antōnīnus 3: Lamp. Antoninov.

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

Anūbis -idis, acc. -bim in (pri poznih piscih) -bem, m (Ἄνουβις, egipč. Anup) Anubis, egipč. božanstvo, Ozirisov sin, gospodar grobov in podzemlja, spremljevalec in čuvar bogov, čaščen v pasji podobi, upodabljan kot mož s pasjo (šakaljo) glavo ali kot pasja glava na slopu, pozneje poistoveten s Hermesom ali Merkurjem ter za cesarjev tudi v Rimu splošno čaščen, posebno kot čuvar ob vratih zgornjega sveta in podzemlja in kot spremljevalec duš na poti v podzemlje: Plin., Ap. idr., latrator Anubis V., O., latrans An. Pr.

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

Āonēs -um, acc. -as, m (Ἄονες) Aon(c)i, beotijski staroselci, imenovani po starem heroju Aonu (Ἄων): M., Serv.; atrib. = beotijski: montes V. Od tod

1. adj. Āonius 3 (Ἀόνιος) aonski = beotijski: vir O. Tebanec Herkul, deus O. Jupitrov in Semelin sin Bakh, iuvenis (= Hippomenes) O., humus O., vertex V. Helikon, fons ali aquae O. helikonski vrelec Aganipa (pri V. v gr. obl. Āoniē Aganippe), arma Stat. tebansko, Aoniae sorores O. = Āonidēs -um, f O., Iuv. aonske (beotijske) sestre, Aonke = Muze, ker prebivajo na (beotijskem) Helikonu ob (beotijski) Aganipi, vates O., Ap., lyra Pr., plectrum Sil.

2. subst. Āonia -ae, f (Ἀονία) Aonija, mitološko ime stare Beotije: Gell., Serv.; patronim Āonidēs -ae, m Aonid, Aonec (t. j. Beotijec) = Tebanec Eteoklej: Stat.; pl. Āonidae -um, m Aonidi, aonci = Tebanci: Aonidum legio Stat.

aperiō -īre, aperuī, apertum

I.

1. odpreti (odpirati) (naspr. operire, claudere): fores Ter., Cu., portam C., portas Ci., ianuam O., fenestram Cels. (pren.: hanc fenestram Suet. to pot ubrati), oculos Ci., Cu., epistulam, litteras Ci. ali testamentum Suet. odpečatiti, razpečatiti, razvezati, murum cavis L. ali cutem, vulnus Cels. predreti, fundamenta templi L. ali cavernas ali specūs subterraneos T. odkriti, razkriti, izkopati, viam L. utiriti, krčiti, fontium lacūs Varr. fr. ali fontes maximos Corn. ali puteum, novas venas (aquarum) Icti. razkriti = izkopati kaj, omogočiti iztok (iztekanje); pren.: ap. fontes philosophiae Ci. ali eloquentiae Q.; refl.: valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., flos numquam se aperit nisi vento spirante Plin.; medic. (o gnojnih razjedah) predreti (predirati) se: donec ea suppurent et per se aperiantur Cels.

2. pren. odpreti (odpirati), odkri(va)ti, utirati (pot), krčiti (gozd, pot), kaj dostopno (dohodno) narediti: ferro iter S., ventus aperuit incendio viam L., mare quoque novum in Pamphyliam iter aperuerat Cu., ap. saltum L. ali saltum caedendo Cu., populus Rom. aperuit... Pontum naturā vallatum Ci. je odprl (za promet), quod pace omnis Italia erat aperta L. je bila odprta za svoboden promet, incognitum famae orbem terrarum armis aperire L., ver aperit navigantibus maria Plin., ap. Asiam regi Cu., reges et gentes T., si mors Germanici Suriam aperuisset T. ko bi mu... odprla varno vrnitev v Surijo, ap. ludum (šolo) Ci., ludum dicendi, scholam Suet., locum... asylum L. kraj kot zavetišče; z abstraktnim obj.: mihi meae pristinae vitae consuetudinem... interclusam aperuisti Ci., ap. alicui reditum ad suos Ci., locum suspicioni aut crimini Ci. ali occasionem ad invadendum L. ali insidiantibus casum T. priložnost da(ja)ti, nuditi, toreuticen Plin. ugladiti (uglajati) ji pot;
a) (čas, leto) zače(nja)ti: α) pesn.: aperit cum annum taurus V. ko Bik začne leto (ko stopi Sonce v ozvezdje Bika, se začne za kmeta novo leto). β) za cesarjev o tistih, ki so prevzeli konzulstvo prvi dan januarja, da se je leto imenovalo po njih: Plin. iun., Stat.; ap. alicui vacuos honoris menses T. nuditi komu proste mesece časti = nuditi mu proste mesece, v katere lahko vstopi kot konzul.
b) na razpolago dati (kako vsoto): quod DCCC (= 800000 sestercijev) aperuisti Ci. ep.

II.

1. na vidno mesto postaviti, (po)kazati, prikaz(ov)ati, odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati) (naspr. operire, tegere, contegere): aperit ramum, qui veste latebat V., unda dehiscens aperit terram (dno) V., luce aperiente aciem Cu., liquidior lux aperit hostem Cu., dies faciem victoriae latius aperuit T., cum incalescente sole dispulsa nebula aperuisset diem L., ap. corporis partes quasdam Ci., homo misericors caput aperuit Ci. se je odkril, ap. caput alicui S. fr. odkriti se komu, aperto pectore O., apertae pectora matres O.; refl. in med. prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: stellae se aperiunt Ci., multa mirabiliter efficiens (stella Saturni)... tum vespertinis temporibus delitescendo, tum matutinis rursum se aperiendo Ci., quia tum occultantur, tum rursus aperiuntur (stellae) Ci., aperientur maiorum imagines Ci., aperitur Apollo (Apolonovo svetišče) V.

2. pren. na dan spraviti (spravljati), razkri(va)ti, razode(va)ti, (po)kazati, naznaniti (naznanjati) (naspr. occulere, occultare, tegere): ap. occulta quaedam et quasi involuta Ci., sententiam suam Ci., frontes hominum Ci., dementiam, suos sensus N., consilium suum, causam consilii sui, coniurationem, socios sceleris S., futura V., T., casus futuros O., errorem L., fugae causam Cu., ap. quae compererat Cu. izdati, illud maleficium non modo non occultari, sed etiam aperiri debet Ci., tota via eius aperiebatur Ci., nec uspiam ruris aperitur ille Ap. ga niso izsledili; refl. in med.: coacti necessario se aperiunt Ter. se pokažejo prav taki, kakršni so, dum se res ipsa aperiret N. bi prišla sama na dan, tum sumus incauti studioque aperimur in ipso O. Z de: si de clementia... nostra, qua in alios usi sumus, aperiemus Corn.; z odvisnim vprašanjem: quid agatur, aperiam Ci., ne se ipse aperiret, quis esset L. da se sam ne bi izdal, qualis esset, aperuit in bello N.; z ACI: cum... directae in se prorae hostes appropinquare aperuissent L., aperiens se... hominibus solere esse amicum N.; z inf.: aperuisse videbatur omnia in sua potestate esse velle N. — Od tod pt. pf. apertus 3, adv. -ē

I.

1. odprt, razkrit, nepokrit, nezakrit, nezaslonjen, gol (naspr. opertus, tectus): caput Kom., Varr. fr., Sen. ph. gola, lectica Ci., naves Ci., L. idr. „odprte“ = brez krova, latus, humerus C. ali corpora Romanorum L. ne zaslonjena, ne pokrita (s ščitom, oklepom); pesn.: aether, caelum V. jasno, vedro.

2. pren.
a) očiten, razviden, jasen: iracundiae occultae, blanditiae apertae Ci., simultates partim obscurae, partim apertae Ci., habeo rem non dubiam, sed apertam atque manifestam Ci., quid rem parvam et apertam magnam et suspectam facimus? L., aperti clamores L., quis apertior in iudicium adductus est? Ci. kot očitnejši zločinec, z očitnejšo krivdo; adv. apertē očitno, javno, vsem na očeh: dic, audacter et aperte Ci., ap. rem petere, hostem videre, adulari, mentiri Ci., resistere S., amare O., eum dolorem tulit paulo apertius Ci. je preveč kazal, facit apertissime contra legem Ci., apertissime empta praetura Ci.; apertum est z ACI očitno je, jasno je ko beli dan, gotovo je: ap. est esse aliquod numen praestantissimae mentis Ci., fuit apertum... Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N.; subst. neutr.sg. aliquid in aperto est očitno, jasno je kaj: pauca supra repetam, quo ad cognoscendum omnia illustria magis magisque in aperto sint S., ceterum invidia in occulto, adulatio in aperto erat T.
b) (o govoru in govorniku) razločen, razumljiv, jasen: narratio Ci., Q., sit (periodus) aperta, ut intellegi possit Q., Cicero... apertus est satis Q., apertius ius populi atque legum Ci., apertis (apertissimis) verbis Ci., Gell., aperta professione Iust., aperte palamque dicere Ci., dicam apertius Ci., apertissime studium suum profiteri Ci.
c) (o mišljenju) odkrit(osrčen), ne prikrit, prostodušen (naspr. obscurus): homo, animus Ci., aperior in dicendo Ci., aperte loqui, narrare Ter., aperte scribere Ci.; v slabem pomenu = nesramno predrzen, grob, surov, robat, neprijeten, zarobljen: quid apertius? Iuv., ille, ut semper fuit apertissimus, non se purgavit Ci., apertus in corripiendis pecuniis Ci., tam aperte fallere Ter., aliquem aperte insimulare Ci. —

II.

1. odprt, nezaklenjen (naspr. opertus, clausus): apertam curiam vidit post Caesaris mortem Ci., aperto ostio dormire Ci. pri odprtih vratih; preg.: nisi, ut dicitur, apertum pectus videas Ci. odkritosrčen; odprt, prost, plan, pristopen, dostopen, dohoden: regio N., locus Ca., ante aedem Cereris in aperto ac propatulo loco Ci., loca aperta, apertiora C., campus apertus V., aperti campi O., apertissimi campi C., campi ad dimicandum aperti L., via patens apertaque L., per apertum limitem T., iter tutum apertumque Cu., vastum atque apertum mare, vastissimus atque apertissimus Oceanus C., caelum ex omni parte patens atque apertum Ci., huius domus est nostris hominibus apertissimus Ci., ne nuda apertaque Romanis Africa ab Sicilia esset L., Peloponnesus... nulli apertior quam navali bello L. Pogosto subst. apertum -ī, n plano, odprto polje, poljana, planjava: in aperto castra locare, communire L., ex aperto... vim per angustias facturas L., per apertum fugientes cervos iaculari H., apertum petere Sen. ph., ex aperto et abdito... aquarum fiet eruptio Sen. ph. s površja in iz globine; pl.: in aperta prodire Plin., naves disicere in aperta Oceani T. v morske daljave, širine.

2. met. kar se dogaja na planem (odprtem) polju: acies, proelium L. = pesn. Mars O.

3. pren. odprt, pristopen, izpostavljen čemu: aditus in templum est apertus nemini Ci., aperta beate vivendi via Ci., nihil se tam clausum... posse habere, quod non istius cupiditati apertissimum... esset Ci., parum aperti ad percipiendum animi (puerorum) Q. premalo dojemljiv duh, prim.: apertum ingenium Lact. odprta = bistra glava; haec apertiora sunt ad reprehendendum Ci. graji bolj izpostavljeno (podvrženo); (poklas.) in aperto est lahko izvedljiv(o) je, lahko je, ni treba nobenega premišljevanja niti velikega truda: vota virtusque in aperto T., in ap. deinde curatio est Cels.; z inf.: cum... hostes aggredi in ap. foret T., agere memoratu digna magis in ap. erat T. je bilo lažje.

Opomba: Star. fut. I. aperībō: Pl., Pomp. fr.

apex -icis, m

1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

2. met.
a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.

Aphrodīsias -adis, f (Ἀφροδισιάς) Afroditino mesto, Afrodiziada, ime več po Afroditi poimenovanih krajev. Poseb.:

1. mesto ob karijsko-frigijski meji; njegovi preb. Aphrodīsiēnsēs -ium, m Afrodiziadci: Plin., T., Cod. Th.

2. predgorje in mesto s pristaniščem v Kilikiji: L.

3. mesto in pokrajina v Miziji (pozneje imenovana Aeolis): L., Plin.

4. mesto v Skitiji: Plin.

5. karijsko predgorje: Plin.

6. otok ob karmanijski obali, prej imenovan Cataea: Plin., M.

7. otok pri Gadah: Plin.

aphthae -ārum, f (gr. ἄφϑαι) hudi izpuščaji v ustih, poseb. pri otrocih, afte: Marc.; sg. aphtha: Th. Prisc.

apicius 3 (apis) čebelam priljubljen, od čebel iskan, od tod slasten, sladek: vinum ap. Ca., Varr., Plin. (pri katerem pišejo nekateri Apicium), muškatovec, uvae Ca., Varr., Macr. muškatelke.

*apiō *-ere, *ēpī, *aptum (podstava besedam aptus, apud, cōpula, coepio, apīscor): privez(ov)ati, priravn(av)ati, le pri slovničarjih: apere veteres ritu flaminum alligare dicebant Serv., comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F., ape (imp.) apud antiquos dicebatur prohibe, compesce P. F.

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

Apollōnis -idis, f (Ἀπολλωνίς) Apolonida, lidijsko mesto: Ci. Od tod adj. Apollōnidēnsis -e apolonidski, iz Apolonide: Xenon Ci. ep.; subst. Apollōnidēnsēs -ium, m Apolonidci, preb. Apolonide: Ci.; pri Plin.: Apollōnidiēnsēs.

Apōniāna īnsula otok Aponiana pri Lilibeju: Auct. b. Afr.

Aponus -ī, m (ἄπονος ki preganja bolečine), nav. Aponī fons ali fontēs, Apon, Aponski vrelec (vrelci), sloviti vroči žvepleni vrelci pri današnjem Albanu blizu Padove: Sil., Mart., Suet., Cl. (z acc. Aponon). Kot adj.: Apona tellus Mart. aponska zemlja. — Od tod adj. Aponīnus 3 aponski: sortes Vop.

apophorēta -ōrum, n (gr. ἀποφόρητα) darovi, ki so jih ob saturnalijah, pa tudi pri drugih priložnostih, dajali gostom po pojedini za domov, pojédinska darila: Petr., Mart., Suet. idr.; sg. apophorētum: Aug.

apostolus -ī, m (gr. ἀπόστολος odposlan)

1. odposlanec, npr. judovskega patriarha, oseba, ki je morala pobirati neke davščine pri posameznih sinagogah: Cod. Th.

2. Kristusov odposlanec, apostol: Eccl.

3. poslanica = poročilo, poslano višjemu sodišču po vloženem prizivu: Icti.