Franja

balteus -eī, m, redkeje balteum -eī, n (etr. po Varr. ap. Char.) rob, pas, obloga, okrajek,

I. na splošno

1.
a) kolačeva skorja: Ca.
b) vrbino lubje: (salices) emittunt … balteo corticis vincula Plin.

2. presledek med posam. skupinami sedežev v amfiteatru: Tert.

3. rob ob podlogi na stebrovem nadglavju: baltei pulvinorum Vitr.

— II. occ. pas,

1. na katerem visi meč idr., opasilo: Sen. tr., Val. Fl. idr., quod cingulum e corio habebant bullatum, balteum dictum Varr., verutum in balteo defigitur C., auratae vaginae, aurata baltea illis erant L. ap. Non., humero cum adparuit alto balteus V., pharetram …, lato quam circumplectitur auro balteus V. strelotokova preveza, lato balteus auro praetegit (vulnus) Pers., praebebant caesi baltea lenta boves Pr., ille (sinus) … oblique ducitur velut balteus Q., manipuli quoque et gregarius miles … balteos phalerasque … loco pecuniae tradebant T.

2.
a) ženski pas: Ap., balteus … fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., ussit amatorem balteus iste (Veneris) Iovem Mart.
b) pas velikega judovskega duhovnika: Vulg.

3. pas kot okras okoli konjskega vratu ali na njegovih prsih; na takem pasu so pogosto viseli kraguljčki: neque enim in emendis equis … baltei polimina inspicimus Ap., me … pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum … affatur Ap.

4. konjska podproga: Cl.

5. met. pl. udarci s pasom ali jermenom: quotiens rumoribus ulciscuntur baltea (servi) Iuv.

Opomba: Gen. sg. balte͡i (dvozložno): V.

Baphyrus -i, m (Βάφυρος) Bafir, tesalska reka ob Olimpu: L.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

Barcānī -ōrum, m Barkanci, partsko ljudstvo ob hirkanski meji, menda = Hyrcānī: Cu.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

Basilicus (-ī) sinus -ūs, m Kraljevi zaliv ob karskem obrežju: Mel., Plin.

Bastarnae: L., T., Cl. in Basternae: O., Plin., -ārum, m Bastarnci, Basternci, germ. ljudstvo ob Prutu; sg. Bastarna -ae, m Bastarnec: L.

Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.

beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.

1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.

2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē

1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.

2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.

3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Bĕssi -ōrum, m (Βεσσοί, Βησσοί) Besi, traško ljudstvo ob Hemu: Ci., O., Plin., Suet.; sg. Bessus -ī, m Bes: Cl. Od tod adj. Bessicus 3 beški: gens Ci.

Bēzabdē -ēs, f (Βεζάβδη) Bezabda, trdnjava ob Tigridi: Amm.

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

bicornis -e (bi in cornu) dvorog: caper, Fauni O., animal Plin., Minotaurus Tert.; pesn. pren.: luna H., Aus. polmesec (o mladem mesecu), Granicus O. ali Rhenus V. z dvema strugama ob ustju, furcae V. ali ferrum Col. dvorogljate -o, iugum (Parnassi) Stat. z dvema vrhovoma, dvogrb, figura (sc. aciei) Amm. polmesečna oblika.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

Bingium -iī, n Bingij, mesto v belgijski Galiji ob Navi (nasproti današnjega Bingna): T., Amm.

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.