Franja

Bacchēis -idos, f (Bacchis) izvirajoča od Bakhida (Bacchis), pradeda korintskih Bakhiadov; od tod pesn. = korintska: Ephyre Baccheis Stat. = Korint.

Bacchēus 3 (Βακχεῖος) Bakhov, bakhovski, bakhantski: sacra O., ululatus O. vpitje bakhantk, cultor Stat., sanguis Stat. od bakhantk prelita kri. — Soobl. (pesn.) Bacchēïus 3 (Βακχήϊος): dona V. = vino.

Bacchis -idis, f (Βακχίς)

1. = Baccha: O.

2. Bakhida, žensko ime: Pl.

3. gl. Bacis.

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

bacellus -ī, m = bacillus, paličica: Hier.

bācifer (bāccifer) -fera -ferum (bāc(c)a in ferre) jagodonosen, jagodnat: taxus Plin., hedera Sen. tr.; occ. olivonosen: Pallas (= oliva) O., Sabinus Sil.

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

bādītis -tidis, f bot. = nymphaea: Marc.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.

bāiiolus 3, star. pisava = bāiolus, bāiulus: Pl.

balbus (onomatop.; prim. gr. βάρβαρος = lat. barbarus, sl. blebetati, brbljati, lat. babulus) jecav, jecljav, bebljav: cum (Demosthenes) ita balbus esset, ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram (ῥ) non posset dicere, perfecit meditando, ut nemo planius esse locutus putaretur Ci., verba balba H. izjecljane, balba senectus H., balba de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati. Adv. balbē jecljaje: balbe significare aliquid Lucr.; pren. nerazumljivo: Varr. ap. Non. — Kot nom. propr. Balbus -ī, m Balb, „Jecljavec“, ime Atijevega, Kornelijevega idr. rodov.

balineum, kontr. balneum, -i, n (iz gr. βαλανεῖον)

1. kopalna soba, kopalnica: balineum calefieri iubebo Ci. ep., e balneo exire Ci. ep.

2. met. kopel: praefervidum T., balneo inferri et vapore eius exstingui T., balneum prodest Cels.; poseb. a balineo ali a balineis Plin. po kopanju. — Od tod pl. balinea (balnea) -ōrum, n kopalne sobe = kopalno poslopje, kopališče, kopel: pauper mutat cenacula, lectos, balnea H. Ker se je obl. balnea sčasoma občutila kot sg., je nastal nov pl. balneae -ārum, f kopelna poslopja = kopališče, kopel: Pl., Caecil. ap. Non., occiditur ad balneas Pallacinas … Sextus Roscius Ci., constitui locum iussit balneas Senias Ci., Cur enim balneas publicas potissimum constituerat? Ci., balnearum fornaces T. — Soobl. (vulg.) balneus -eī, m = balneum: Petr.

ballista (bālista) -ae, f (gr. *βαλλιστής iz βαλλίζω, βάλλω; prvotno masc. = metalec) metalnica, lučalnica, balista, oblegovalni bojni stroj z napetimi vrvmi in tetivami; z njo so na sovražnika metali kamenje, hlode idr. Balista se prvotno razlikuje od katapulta (catapulta), s katerim so streljali puščice in kopja: ballistae lapidum et reliqua tormenta telorum eo graviores emissiones habent, quo sunt contenta atque adducta vehementius Ci., asseres ballistis missi C., saxa excutere ballistis T., catapultas ballistasque tendere T.; met. izstrelek, iz baliste zalučani kamen, hlod idr.: centenarias iactare ballistas Luc., ballista missa Auct. b. Hisp.; pren.: iam infortunii intenta ballista est probe Pl.

ballistārius (bālistārius) 3 (ballista, bālista) balistin, metalen: sagittae Veg. z balisto streljane; subst.
a) ballistārius -iī, m metalec, lučalnik: Veg., Amm.
b) ballistārium -iī, n = ballista, metalnica: Pl.

balneātor -ōris, m (balneum) kopališčni (kopališki, kopelni) nadzornik, strežnik: Pl., mulier familiaris facta balneatori Ci.; haec balneator (= balneatrix) Serv.

balneus -eī, m (vulg.) = balneum: Petr.

bālō -āre -āvī -ātum (onomatop.)

1. meketati, b(l)eketati (oglašanje drobnice): Pl., Q. idr., balet ovis O.; pesn.: balantes hostiae (= oves) Enn. fr.; subst. bālantēs -ium (pesn. -um), f meketavke (= ovce): Lucr., V., Ap.; šalj.: satis balasti Varr. dovolj si bleketal = o ovcah govoril.

2. pren. čvekati: Arn. — Soobl. bēlō -āre: Varr.

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.