Franja

rōbīginōsus (rūbīginōsus) 3 (rōbīgō) rjav, rjast, zarjavel: strigilis Pl., telum sanguine robiginosum Ap., gladius Fr. (naspr. splendidus); pren.: robiginosis cuncta dentibus rodit Mart. z zavistnimi (nevoščljivimi) zobmi.

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

rogātiō -ōnis, f (rogāre)

1. act. spraševanje, izpraševanje, vpraševanje: Ci. (De inventione 154).

2. pass.
a) kot ret. t.t. vprašanje kot ret. figura: Q., rogatio et percontatio Ci.
b) kot držpr. t.t. vprašanje, naslovljeno na ljudstvo, glede zakona, ki ga hoče kdo predlagati, (zakonski) predlog, predlog zakona, svetovanje, predložitev kakega zakona, postave, rogácija: Caecilia Ci., rogationem ad populum ferre L., Ci. predlagati zakon (ljudstvu), rogationem promulgare Ci., rogationem accipere Ci., rogationem antiquare Ci., rogationem perferre Ci. prodreti kdo z zakonskim predlogom, zakonski predlog koga obveljati, carmen rogationis L. besedilo, obrazec, rogationem suadere Ci. priporočiti (priporočati), rogationem dissuadere Ci. odsvetovati.
c) (pri)prošnja, poziv: Val. Max., rogatio est gratiosissima, quae officio necessitudinis maxime coniuncta est Ci.

rogātiuncula -ae, f (demin. iz rogātiō)

1. kratko vprašanje, vprašanjce z izpeljevanjem sklepa: statua est in Ceramico Chrysippi sedentis porrecta manu, quae manus significet illum in hac esse rogatiuncula delectatum Ci.

2. predloženi (predlagani) zakon, nasvet, naredba, uredba, odlok: hoc ipsum quod nunc apud pontifices agis … te signum dedicasse eaque te ex una rogatiuncula fecisse Ci.

rogitō -āre -āvī -ātum (frequ. k rogāre) spraševati, vpraševati, venomer (znova in znova, kar naprej) spraševati (vpraševati): aliquem Kom., pisces Pl. za ceno rib, rogitantes alii alios L., multa super Priamo rogitans V.; z odvisnim vprašanjem: quid rei sit, rogitant L., rogitantes, ecquod feminis quoque asylum aperuissent L., per ludibrium rogitantes, an tam immensa onera, tam longa itinera libenter ferret T., rogitantes, quo pergeret, ad imperatorem an ad patres T.; abs.: at rogitas! Ter.

romphaea (rhomphaea) -ae, f (izpos. ῥομφαία) romfája (romféja), velik, dolg dvorezni meč, (meč) dvoročnik z enako dolgim lesenim držalom in rezilnim železom, sekalno in metalno orožje na pol barbarskih narodov, zlasti Tračanov; nosili so ga na desni rami: Cl., Isid., Eccl. — Od tod adj. romphaeālis -e romfájski (romféjski): incendium Prud. (ki zaradi metra piše in meri romphĕalis) plameneči meč.

Opomba: Stlat. (po ljudski etim. tvorjena) soobl. rumpia -ae, f: Enn. ap. Gell., L., Asc.

Rōmulus -ī, m Rómul, eponimni heroj mesta Rim, ki ga je zgradil skupaj z bratom Remom, sin Marsa in Ree Silvije, prvi rimski kralj, po smrti čaščen kot bog Kvirin (Quirīnus). Kot adj. Rōmulus 3 Rómulov, potem tudi = rímski: Romula ficus O. (= Rūmīnālis ficus) Romulova smokva (pod katero je volkulja dojila Romula), Romula tellus V. ali hasta Pr. rimska. — Adj.

1. Rōmuleus 3
a) Rómulov, rómulski: ensis O., manus O., fera Iuv., casa Petr.
b) rímski: urbes O., colles (= Roma) O., senatus Sil.

2. Rōmulāris -e Rómulov: ficus L. = Rūmīnālis ficus.

3. Rōmilius 3 romílijski, ime neke tribus: tribus Varr., Ci., Fest. — Po gr. patron. Rōmulidae -ārum (ali -dum: Prud.) Romulídi, Rómulovi potomci, pesn.= Rimljáni: V., Pers., Lucr.

rōrārius -iī, m, nav. pl. rōrāriī -ōrum, m (sc. milites) (iz *rōrāre dirjati, sor. z gr. ἐρωέω tečem, derem, hitim, ἐρωή zagon, naval, nem. rasen hiteti, divjati; rōrāriī torej = divjajoči, hiteči, naskakujoči; izpeljava besede iz lat. rōs rosa velja za ljudsko etim.) rorárij(c)i = streljávkarji, spopádniki, práskarji, praskáči, naskočniki, naskočna četa, vrsta mladih, neizkušenih, lahkooboroženih vojakov, ki so bili v bojni razporeditvi nav. razpostavljeni za triarij(c)i in so vedno prvi napadli sovražnika (s pračami) in se potem takoj zopet umaknili za triarij(c)e: Varr., L., Fest., Non.; sg.: Luc. ap. Non.

rosa -ae, f (izpos. iz gr. ῥόδον, ῥοδέα roža, vrtnica, kar je izpos. iz staroiranskega *u̯r̥da-)

1. rožni grm, vrtnica, rožnik, roževec: Plin., Ambr. idr., flos rosae Cels. ali rosarum H., flores rosae H. ali rosarum Lucr., rosa Paesti bis florens V. roža damaščanka, roža iz Damaska, rosa laurea Ap. oleander, kalmija, turška vrba.

2. roža, vrtnica
a) kot cvetlica: Varr., H., T., Plin., Tib., Mart. idr., veris initium notabat, cum rosam viderat Ci., frutex rosae Col. rožni grm, plena rosarum atria O.; kolekt. rože, rožni venci: pulvinus rosā fartus Ci., in rosā dicere Ci. ali potare H. z rožami ovenčan ali na rožah ležeč = multā in rosā Sen. ph., vivere in aeternā rosā Mart. v večni slasti, prijetno (veselo) živeti = in rosā iacet Sen. ph.; preg.: rosa, ut dicitur, de spinis floruit Hier.
b) kot laskava, ljubkovalna beseda: mea rosa Pl. moja rož(ic)a.

3. meton. rožno mazilo, rožno olje: Cels.

Rōsea ali Rōsia -ae, f Rózeja (Rózija), kraj na Sabinskem pri mestu Reate z izvrstnimi konjskimi pašniki (zdaj Le Roscie): Ci. ep., Varr. — Od tod adj.

1. Rōseus (Rosus) 3 rózejski (rózijski): cannabis Plin., rura V.

2. Rōseānus 3 rózejski (rózijski), rozejánski: equi Varr.

3. Rōsulānus 3 = Rōseānus: ager Serv.

rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.

rotō -āre -āvī -ātum (rota) v krogu (krožno) (za)vrteti, (za)sukati, obrniti (obračati), vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, (za)vihteti, (za)kotáti, (za)kotaliti, (za)valiti: Lucr., Lucan., Q., Sen. ph., Val. Fl., Stat., Prud., Hier., Cl. idr., telum funditor habenā rotabat L., Learchum per auras more fundae rotat O., aper rotat ore canes O., ensem V., fumum H. razvne(ma)ti; pren.: sic ordinem fati rerum aeterna series rotat Sen. ph. razvija v krožnem teku, aut curvum sermone rotato torqueat enthymema Iuv. v zaokroženem govoru; med. rotārī in intr. v krogu (krožno) vrteti se, sukati se, obračati se, kotati se, kotaliti se, obračati se, krožiti: Macr. idr., circum caput igne rotato O., rotati poli O. krožeča, nives rotatae O.; intr. v krogu se vrteti: saxa rotantia V.; (o pavu) voziti kolo (z repom), (raz)šopiriti rep, razkazovati se, (na)šopiriti se: Col.

rubelliānus 3 (rubellus) rdečkast: vitis Col. (vrsta trte z rdečkastim lesom).

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

Rubicō -ōnis, m Rúbiko(n), rečica v Italiji, ki je pred Avgustom delila Italijo od Cisalpinske Galije; pred njo se je na začetku državljanske vojne ustavil Cezar in jo prešel z znamenitimi besedami: „Kocka je padla“ (alea iacta est). Enačijo jo z današnjo rečico Fiumicino. Okoliški kmetje so jo imenovali tudi Rukon: Ci., Plin.

Opomba: Nom. Rubīcōn: Lucan.

rubor -ōris, m (rubēre)

1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.

2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod

3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto.

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.

rudis² -is, f (etim. nepojasnjena beseda) vsaka tanka palica

1. palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: Ca., Plin.

2. palica za borbo; z njo so vojaki, zlasti pa gladiatorji, vadili mečevanje, nekak rapir: L., Suet. idr.; tako palico so dobili tudi odsluženi gladiatorji kot znak osvoboditve, odpusta ali mojstrstva: tam bonus gladiator rudem tam cito accepisti? Ci., essedario indulgere rudem Suet.; od tod metaf. oprostitev nekaterih dolžnosti ali poslov: Iuv., me donari iam rude tempus erat O. odpustiti, v pokoj poslati, donatus rude H. odsluživši, odslužen, me meruisse rudem Mart.

Opomba: Abl. sg. nav. -e, redko -ī.