Franja

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

Micipsa -ae, m Mikípsa (Micípsa), Masinisov sin, numidijski kralj, Adherbalov in Hiempsalov oče, stric Jugurte: S., Fl.; pesn. pl. apel. = Numidijci, Afričani: Iuv.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Mīnō-taurus -ī, m (Μινώταυρος Minojev bik) Minotáver, pošast z bikovo glavo, ljudožerski sin Minojeve soproge Pazifaje in bika poslanega od Pozejdona na Kreto, poistoveten s feničanskim bikoglavim Molohom, ki so mu žrtvovali otroke (prim. Mīnōs 2.). Jedro te bajke je zaton Molohovega bogočastja v Atiki (na otoku Minoja (Mīnōa) pri Megari): V., O., Plin., Veg., Hyg., Serv., P. F.; šalj.: offensione Minotauri (= Calvisii et Tauri) Ci. ep.

Mīsagenēs -is, m Mizágen, sin Masinise, ki je prišel l. 171 na pomoč Rimljanom v 3. makedonski vojni s 1000 pehotniki, 1000 konjeniki in 22 sloni: L., Val. Max.

Mīsēnus -ī, m (Μισηνός) Mizén, Ajolov sin, Hektorjev tovariš, pozneje Enejev spremljevalec in trobentač: V. Od tod Mīsēnus -ī, m (sc. mons): V. ali Mīsēnum -ī, n (sc. promunturium, Μισηνόν) Ci., T., Plin. iun., Suet., Veg. Mizén, mizenski rt in mesto v Kampaniji ob Bajskem zalivu, rim. vojaško pristanišče (zdaj Cap di Miseno): promunturium Misenum T. ali Miseni L., T.; tudi Mīsēna -ōrum, n: nobilia Pr. (ker je bil tam pokopan Mizen). — Od tod

1. adj. Mīsēnēnsis -e mizénski: T.

2. subst. Mīsēnātēs -ium, m Mizenáti, Mizénci, preb. Mizena: Veg.

mīxtīcius (mīstīcius) -iī, m (mīscēre) mešanec, sin staršev iz različnih narodov = gr. σύμμικτος: Hier.

Molossus -ī, m (Μολοσσός) Molós, sin Neoptolema in Andromahe, praoče Molosov, ki so po njem dobili ime: Serv.

Monobazus -ī, m (Μονόβαζος) Monóbaz, najstarejši sin Monobaza, kralja v Adiabeni (pod nadvlado Partov); l. 59 je nasledil na prestolu mlajšega brata Izata: T.

Mopsus -ī, m (Μόψος) Móps,

1. sin Ampiksa (Ampika) in nimfe Hloride, Lapit iz Ojhalije ali Tita(j)rona v Tesaliji, udeleženec kalidonskega lova in vedež argonavtov: O., Stat., Hyg.; kot vedeža in Apolonovega sina ga imenuje Val. Fl.

2. sin Krečana Rakija ali sin Apolona in vedeževalke Manto (Μαντώ), z argivskim kraljem Amfilohom ustanovitelj Apolonovega preročišča v maloazijskem Klaru, poznejšem Kolofonu: Ci., Mel.

3. ime pastirja: V.

4. = Mopsuhestia, gl. Mopsuhestia.

Moritasgus -ī, m Moritázg, Kavarinov sin, poglavar Senonov: C.

Morphe͡us -eos, acc. -ea, m (Μορφεύς iz gr. μορφή podoba; pravzaprav „ustvarjalec [sanjskih] podob“) Morféj, bog sanj, sin in služabnik boga spanja: O.

Mygdonēs -um, m (Μυγδόνες) Migdónijci, traško, po starodavnem frigijskem kralju Migdonu (Μύγδων) imenovano pleme, ki se je preselilo v Frigijo, Bitinijo in Mezopotamijo: Plin. — Od tod adj. Mygdonis -idis, f (Μυγδονίς) migdónijska = lídijska: nurūs O.; Mygdonius 3 (Μυγδόνιος) migdónijski, tráški, tračánski: Melas Q., pesn. tudi = frígijski: humus, marmor O., opes H., mater Vulg., Fl. frigijska mati bogov Kibela, senex Sil. Titon (Tithōnus Τυϑωνός), sin frigijskega kralja Laomedonta, Avrorin soprog; subst. Mygdonia -ae, f (Μυγδονία) Migdónija, pokrajina

1. v Makedoniji: Plin.

2. v Frigiji: Plin.

3. v Mezopotamiji: Plin.

4. staro ime pokrajine Bitinije: Amm.

Mygdonidēs -ae, m (patron. iz Μύγδων Migdon) Migdoníd, sin frigijskega kralja Migdona: V.

Myrtilus -ī, m (Μυρτίλος) Mírtil

1. Hermesov (Merkurjev) sin, Ojnomajev voznik; Pelops ga je ukanil in za plačilo svoje nezvestobe do Ojnomaja je skočil (ali bil od Pelopsa pahnjen) v morje, ki se baje po njem imenuje Myrtōum mare (toda gl. Myrtos): Ci., Sen. fr., Cl. —

2. rim. priimek: L. Minucius Myrtilus L. —

3. zgodovinar (prim. Myrsīlus 2.): Arn. —

4. suženj Marka Antonija: Ci.

Myscelos -ī, m (Μύσκελ(λ)ος) Miskél, Ahajec, Alkmonov sin, ki je na povelje delfskega preročišča ustanovil mesto Kroton: O.

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

nātus, le v abl. nātū v zvezi z adj. (nāscī)

1. rojstvo, od tod rast: cupressus natu (po nekaterih izdajah statu) morosa Plin. težko (počasi) ras(t)e.

2. rojstvo = starost, leta; abl. v zvezi s kakim adj. = star: tantus natu (tolik po starosti, letih =) tako star, pater grandis natu H. najstarejši, minimus natu Ci. najmlajši, ne quis minor XXX annis natu legeretur Ci. ne mlajši kot 30 let, ki ima manj kot 30 let; animus gravior natu Ter. resnejši, bolj umirjen, qui annum sextum natu excesserint Cael. — Predklas. pisci pristavljajo adj. atrib.: mater Pausaniae magno natu N. zelo priletna, ostarela, maximo natu filius najstarejši sin, consurgit P. Scaptius de plebe magno natu L. starec.