Franja

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

aurōra -ae, f (iz *ausōsa, prim. gr. at. ἕως = eol. αὔως = jon. in ep. ἠώς [iz *αὐσώς] zora, αὔριον [iz *αὔσριον] jutri, lat. aurum [iz *ausom], prim. Aurelius, auster)

1. zor, zora, jutranja zarja: cum primum gelidos rores aurora remittit Ci. poet., Hercules ad primam auroram somno excitus L. ob prvi zori, iamque rubescebat stellis aurora fugatis V., sub aurorā O.

2. pooseb. Aurōra -ae, f Avrora, Zora = Ἠώς, boginja jutranje zarje, hči sončnega boga Hiperiona in Teje (Thea), Titonova žena, Memnonova mati: purpurea, vigil O., lutea V., O., ubi pallida surget Tithoni croceum linquens Aurora cubile V.

3. met.
a) vzhod, jutrovo: Cl., ab aurora V., Eurus ad auroram Nabataeaque regna recessit O.
b) vzhodna (vzhodnjaška), jutrovska, orientalska ljudstva: Cl.

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

Auruncus 3 avrunkovski, avrunški: manus, patres, senes V., Suessa Aurunca L., Vell. ali Suessa Auruncorum Ci. Avrunška Svesa, mesto v južni Laciji (zdaj Sessa Aurunca) ob doljnem Liriju, rim. naselbina, pozneje municipij, kjer se je rodil pesnik Lucilij; imen. tudi samo Aurunca -ae, f Avrunka: magnus Auruncae alumnus (= Lucilius) Iuv.; subst.

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

auster -trī, m (gl. aurōra)

1. jug = južni veter: ut in tectoriis videmus austro Ci. ob jugu, nacti austrum naves solvunt C., portus, qui ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., auster, qui per biduum fleverat, in Africum se vertit C., auster aspirans, lenis V., adversis austris H.; kot deževni veter in vihar: imbricus Pl., fulmine pollens Lucr., humidus, furrens, nigerrimus V., tellus pluvio madescit ab austro O., auster nubilus O., nebulosus Sen. tr., frigidus V., Pr., hibernus Tib.; occ. vroči, suhi jugozahodnik, široko (škodljiv človeku in rastl.): plumbeus, nocens corporibus H., tepidus Sen. tr.; preg.: floribus austrum... inmisi V.; pooseb. Auster -trī, m Avster, bog južnega vetra: rupes quaedam Austro sacra Mel.

2. met. (tudi v pl.) jug = južna stran sveta: Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., mundus premitur Libyae devexus in austros V., Indiae pars versa ad austrum Plin.

Autophrādātes -is, m Avtofradat, lidijski satrap ob Artakserksu Memnonu: N.

Aventicum -ī, n Aventik, glav. helvečansko mesto (zdaj Avenches ob Murtenskem jezeru): T., Amm.

Aventīnus¹ -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.

aveō² (haveō) -ēre (punska izpos.), klas. le v inf. (h)avēre in imp. (h)avē (= vive, χαῖρε), (h)avēte (= avō: Pl.), (h)avētō kot pozdrav ob prihodu = blagor ti (vam)! pozdravljen(i)! zdrav(o)! ob slovesu = zdrav(i)! zdravo! zdrav(i) bodi(te)! zdrav(i) ostani(te)! zdravstvuj(te)! srečno! zbogom! avēre zdrav biti, zdravstvovati v zvezi (aliquem) avere iubere reči koga pozdraviti, pozdravljati koga: Caesar... simul atque Have mihi dicit, statim... exposuit Caelius in Ci. ep., haveto Catilinae ep. ap. S., cum proclamantibus naumachiariis: „Have imperator, morituri te salutant!“ respondisset... Suet., exprimere ave Latinum χαῖρε non potest Graecum Mart., Marcus avere iubet Mart.; o jutranjem pozdravu: matutinum have Mart., mane tibi pro me dicet haveto liber Mart.; kot pozdrav mrtvim: in perpetuum, frater, ave atque vale Cat.; šele v pozni lat. tudi npr.: aveo et avebo zdravstvujem in bom zdravstvoval.

āversor, starejše āvorsor, -ārī -ātus sum (intens. glag. āvertere)

1. obrniti (obračati) se (stran); abs.: noli avorsari Pl., aversari (tudi adversari) advocat et iam vix ferre posse Ci.; z acc.: extemplo filium aversatus L. se je obrnil proč od sina, aversari aspectum alicuius T. ob pogledu na koga obrniti se stran.

2. pren. obrniti (obračati) se od koga ali česa = koga ali kaj zavrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), braniti se česa, zavreči, zametovati, zaničevati, mrziti, prezirati: regem S. fr., principes Syracusanorum, preces L., adflictum non aversatus amicum O., aversari petentes, honorem, crimen O., Iovem, scelus, facinus, imperium Cu., aliquid voltu Q., dicentem, sua facinora, sermonem T., latum clavum, adulationes Suet.; z dvojnim acc. = ne pripozna(va)ti koga za kaj: aliquem ut parricidam liberûm L., Philippum patrem Cu.; z inf. = braniti se: proelium facere Auct. b. Hisp.

āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum

1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.

2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.

3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3

1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.

2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T.

avis -is, abl. ave, redko avī, f (prim. gr. αἰετός, ἀετός orel, οἰωνός ptič, lat. auca)

1. (splošno ime nesne (= ki nosi jajca) perjadi, le redko označuje tudi čebele, ki so pravzaprav volucres leteče živali, med katere spadajo ptice in žuželke, alites pa so le leteče ptice) ptica, ptič: examina avium L., aves aestivae L. ptice selivke, istā avi (aquilā) volat nulla vehementius Ci., aves quasdam et alites et oscines... rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci., cantus avium, concentus avium Ci., queruntur in silvis aves H., avium plumae Ap.; o čebelah: Varr.; preg.: avis alba Ci. ep. „bela vrana“ = nekaj redkega; kolekt. = perjad: candida venit avis longis invisa colubris V. štorklje.

2. occ. preroška ptica: magna fides avium est. experiamur aves O., „Iuppiter, tuis“, inquit, „iussus avibus hic... prima urbi fundamenta ieci“ L.

3. met. (ptičje) znamenje, predznamenje, rok, pomenek: bonis avibus O. ali secundis avibus L. ob ugodnih, dobrih, t.j. srečo obetajočih znamenjih, ob srečni uri, naspr. malā avi H. ali adversā avi Poeta ap. Ci. ali sinistrā avi Pl. ob neugodnem znamenju, ob nesrečni uri; ave deceptus falsā O., hac avi Tib.

4. pren. ozvezdje Labod (= Severni križ): praepes laeva volavit avis, simul exoritur sol Enn., ales Avis lato sub tegmine caeli Ci. poet.

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

Bacchium -iī, n Bakhij, otok ob maloazijski obali: L.

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

Bāiae -ārum, f (Βαΐαι) Baje,

1. mesto ob obrežju Kampanije zahodno od Neaplja, sloveče morsko kopališče, proslulo po razkošnem in mehkužnem življenju kopališčnikov: Ci., V., H., O. idr.; kot kopel tudi: Baiae aquae Pr. Od tod adj. Bāiānus 3 bajski, v Bajah, iz Baj: negotia Ci. ep., murex H., lacus, sinus Plin.; subst. Bāiānum -ī, n
a) kmečko posestvo v Bajah: Varr.
b) bajska okolica: Plin., Macr.

2. met. vsako kopališče, razkošno kopališko življenje: Mart., accusatores … lubidines, amores, adulteria, Baias … iactant Ci.