Franja

Alcaeus -ī, m (Ἀλκαῖος) Alkaj, gr. lirik iz Mitilene na Lesbosu okrog l. 610, vzor Horaciju: Ci., H., O. idr. Od tod adj. Alcaïcus 3 (Ἀλκαϊκός) Alkajev, alkajski: metrum Serv. metrum, ki ga je izumil Alkaj; subst.: Alcaico (sc. metro) personare Isid.

Alcamenēs -is, m (Ἀλκαμένης) Alkamen, kipar iz Limen (Λίμναι Limnae), mestnega dela Aten (po drugih Lemna), Fidijev učenec: Ci., Val. Max., Plin.

Alcander -drī, m (Ἄλκανδρος „močen mož“) Alkander, samogovoreče ime

1. nekega Trojanca: O.

2. Enejevega tovariša: V.

Alcānor -oris, m (Ἀλκάνωρ „močen mož“) Alkanor, samogovoreče ime nekega Trojanca in nekega Rutulca: V.

Alcathoē -ēs, f (Ἀλκαϑόη, prim. Alcathous) Alkatoja, po Alkatoju imenovani megarski grad, pesn. vsa pokrajina Megarida ob Korintskem zalivu: O.

Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,

1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).

2. Enejev svak in tovariš: V.

alcē, gl. alcēs.

Alcē¹ -ēs, f (ἀλκή moč) Alka, samogovoreče ime

1. Tritonijinega psa: O., Hyg.

2. neke prostitutke: Gell.

Alcē² -ēs, f Alka, karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji: L.

alcea -ae, f (gr. ἀλκέα) rastl. razcepljeni slezenovec (Malva alcea, Linn.): Plin.

alcēdō (halcēdō) -inis, f (st.lat. ime za gr. ἀλκνών, gl. alcyōn) zimorodek, vodomec: illam mihi tam tranquillam facis, quam mare est olim, cum alcedo pullos educit suos Pl. (= kadar sedi, vali; če pa se prikaže na obali, je nevihta blizu). Od tod alcēdōnia -ōrum, n (sc. tempora) doba morske tišine = 7 dni pred najkrajšim zimskim dnevom in 7 dni za njim (po mnenju starodavnikov zimorodek ta čas vali; ti dnevi se imenujejo zato tudi dies alcyonēī ali alcyonides, gl. alcyōn); od tod pren. brezvetrje, tišina = mir, trden pokoj: tranquillum est: alcedonia sunt circum forum Pl., mare ipsum aiunt, ubi alcedonia sint, fieri feriatum Fr.

alcēs -is ali alcē -ēs acc. -ēn, pl. -ēs, f los: C., Plin., Vop.

Alcēstis -tidis, acc. -tin in -tim, f (Ἄλκηστις) Alkestida, tudi Alcēstē -ēs, f (Ἀλκήστη) Alkesta, Pelijeva hči, žena ferskega vladarja Admeta, za katerega je prostovoljno umrla: Iuv. in Hyg. (z acc. -tim), Mart. (z acc. -tin), Macr. (z gen. -tidis); snov Evripidove tragedije: Macr., Levijeve tragedije: Gell.

Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.

Alcibiadēs -is, acc. -em, redko -ēn, m (Ἀλκιβιάδης) Alkibiad, gr. moško ime.

1. Alkibiad Atenec, atenski vojskovodja in državnik, Klinijev in Dinomahin sin, Periklejev nečak, Sokratov učenec, roj. l. 450, umrl l. 404: Ci., N., Plin., Iust., Arn.

2. Alkibiad Lakedemonec, živel je v času vojne Rimljanov z Ahajci: L.

alcibium -iī, n (gr. ἀλκίβιον) rastl. alkibij; njene korenine in listi so baje dobro zdravilo proti kačjemu piku: Plin.

Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,

1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.

2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.

3. neki borilec: Stat.

Alcidēmos -ī, f (Ἀλκίδημος =) „Ljudomočna“, mak. priimek Atene: L.

Alcīdēs, gl. Alce͡us.

Alcimachus -ī, m (Ἀλκίμαχος) Alkimah, sloveči gr. slikar: Plin.