Franja

Tēleboae -ārum, m (Τηλεβόαι) Telébojci, roparsko pleme iz Akarnanije, ki je pod Telonovim vodstvom ustanovilo naselbine na Kozjem otoku (Capreae, zdaj Capri): V., T., Sil.

Tēlegonus in Tēlegonos -ī, m (Τηλέ-γονος = v daljavi ali v tujini rojen) Telégon, Odisejev in Kirkin sin, je poiskal svojega očeta na Itaki in ga ubil, ne da bi ga poznal; baje je ustanovil mesti Tuskul in Preneste: Hyg. idr., Telegoni moenia O., Pr., Telegoni muri Sil., Telegoni iugera Sil., Telegoni iuga parricidae H. = Tusculum; ker so bile Ovidiju njegove erotične pesmi v pogubo, enako kot Telegon očetu Odiseju, jih imenuje (apel.) Telegonī -ōrum, m Telégoni: O.

templum -ī, n (beseda etim. ni zanesljivo pojasnjena; po eni razlagi naj bi izhajala iz indoev. baze *temp-, razširjene iz *kor. ten- (gl. tendō) napenjati, vleči, raztegovati; templum naj bi torej pomenilo „zaobsežen (zajet, omejen) prostor (določen s črtami, ki jih potegne avgur)“ in v tej povezavi naj bi bila beseda sor. s tempus čas, razdobje, časovni odsek; po drugi razlagi naj bi izhajala iz *tem-lo- „odrezek“ = odmerjen, občrtan prostor (indoev. kor. *tem- rezati); prim. gr. τέμνω, τμήγω režem, τομή (u)rez, τέμενος, τένδω glodam, lat. tondeo, tempus [„tisto, kar se razteza“ = „odrezek“ = del(?)], sl. tnalo (iz *teōti cepiti, sekati))

I.

1. „odmerjen ali občrtan prostor“, ki ga avgur zariše oz. očrta z ukrivljeno palico (ukrivljenko, lituus), da v njem opazuje let ptičev = (odmerjeno, zarisano, začrtano) opazovališče, (odmerjen, zarisan, začrtan) prostor ali kraj za opazovanje, avgursko gledišče: Varr. idr., de templo descendere L., Palatinum Romulus, Aventinum Remus ad inaugurandum templa capiunt L. za ptičegledsko opazovališče.

2. meton.
a) posvečen kraj, svet kraj ali prostor, (o)kraj, prostor nasploh: Pl., Ter., Varr., Sil. idr., curia, templum consilii publici Ci., nonne aspicis, quae in templa (= svete kraje) veneris? Ci., deus, cuius hoc templum est omne, quod conspicis Ci., templa Parnasia O. parnaške višave O., templa mundi Lucr. vsemirje, occupant tribuni templum postero die L. = templo a collega (sc. Fabricio) occupato Ci. (govorniški) oder, in templa (= rostra) consedit L., Perseus de templo descendit L., sub tutelā inviolati templi L., fuit in tectis templum coniugis V. nagrobni spomenik, vocat alta in templa (= v votlino) sacerdos V., Acherunsia templa alta Orci Enn. ap. Ci., Neptunia Pl., humida linguae templa Lucr. mokri prostori jezika = goltanec, templa mentis Lucr., Ci. notranjost.
b) occ. svetišče, božji hram, tempelj: Iovis O., Dianae, Herculis Ci., Bellonae Auct. b. Alx., templa antiqua deorum H.; z aliteracijo: tecta atque templa Ci., templa ac delubra Ci. svetišča in spravni kraji. —

II. pl. templa = nad škarnike (škarjevce, špirovce) pritrjeni prečniki (prečke), letve, na katere so pritrjene skodle: supra cantherios templa Vitr., supraque eum fastigium, columen, cantherii, templa ita sunt conlocanda, ut … Vitr.

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

tēnesmōdēs -es (gr. τεινεσμώδης) podoben tenézmu (= bolečim krčem pri tiščanju na potrebo): Th. Prisc.

tēnsa -ae, f (indoev. kor. *ten-s-, razširjen iz kor. *ten- vleči; prim. tendō)

1. voziček (okrašen s srebrom in slonovino), na katerem so v sprevodu vozili kipe k igram v cirkusu, sprevodni božji voz: Serv. idr., tensas ducere L., deducere Suet., si tensam non tenuit, si lorum omisit Ci., quam tu viam tensarum atque pompae eiusmodi exegisti, ut tu ipse ire illā non audeas Ci., omnes di, qui vehiculis tensarum sollemnīs coetus ludorum invisitis Ci.

2. sploh voz: vende tensam atque mulos Tit. ap. Non.

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.

tepidus 3, adv. -ē (tepēre)

1. mlačen, (zmerno) topel, gôrek (gorák), mil: Lucan. idr., venti O., sol H., vapor Lucr., dies tepidiores Varr., Plin., loca tepidiora Plin., cubiculum hieme tepidissimum Plin., inter utrumque (frigidum et calidum) tepidum est Sen. ph., tepidae brumae H. tople (= mile) zime, tepidum ligurrire ius H. napol ohlajeno juho (omako), cruor V., tectum H. hladna, pullos tepide (na gorkem) habere Col., tepidius natare Plin. iun., cum tepidius (premlačno) forte lotus esset Lamp.; acc. sing. n kot adv.: notus tepidum spirat O. toplo veje.

2. (v negativnem pomenu) le še malo topel, že ohlajajoč se, ugašajoč, ugasel: rogus, foci O.

3. metaf. mlačen: haud tepidi ignes O. vroča ljubezen, mens O. mlačno srce, quia tepidus es et nec frigidus nec calidus, incipiam te evomere ex ore meo Vulg., tepidissime hoc dicebat Aug. prav hladno.

Tepula aqua Mlačna voda, vodovod, napeljan v Rimu na Kapitol: Plin., Front.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).

teres -etis, abl. -etī (terere; pravzaprav „otrt“, „ostrugan“)

1. (za)sukan, gladko okrogel, podolgovato (podolgasto) okrogel, okroglast, okrogličast, ovalen, valjast, óblast: virga, fusus O., stipites C., hastile, mucro V., oliva (palica iz divje oljke) V., lapilli O., gemma V. (valjasto) (iz)brušen dragulj; occ.
a) sploh okrogel: gutta, orbis Aus.
b) kodrast: coma Varr. ap. Non.
c) gladek: filum Plin.
d) trdno (za)sukan, trdno (z)vit, trdno (s)pleten: habenae V., zona O., plagae H., mitra Cl.

2. metaf.
a) (o udih) kakor stružen (strugan), gládek (gladák), zakrožen, vitek, mesnat, čvrst, mišičast: cervix V., Lucr., collum O., sura H., digiti O., membra Suet., crura Porph., puer H.; od tod: (sc. Stoicus) sapiens in se ipso teres atque rotundus H. v vseh pogledih (na vse strani) uglajen.
b) zakrožen, izoblikovan, dovršen, okusen: oratio Ci., aures Ci. tenkoslušna, pretanjena, s prefinjenim posluhom (okusom), Ciceroni mollius teretiusque visum (sc. est) … fretu scribere quam freto Gell.; subst.: scita et teretia Critolaus (sc. dicebat) Gell. Kritolajev govor je bil umetniško dovršen in zaokrožen.

ter-geminus 3 (pesn. za trigeminus 3) troličen, tritelesen, triglàv (trigláv), trigláven, trojen: vir O. = Geryones, canis O. = Cerberus = cui tres sunt linguae tergeminumque caput Tib., Hecate V. a li hera Val. Fl. (ki jo v nebesih imenujejo Luna, na zemlji Diana, v podzemlju Proserpina), honores H. = ediliteta, pretura, konzulat; acc. sg. n. adv.: tergeminum mugiet ille sophos Mart. večkrat; subst. tergeminī -ōrum, m trojčki: Plin.

tergeō -ēre (starejše tergō -ere), tersī, tersum (prim. gr. στεργίς, στλεγγίς str(u)galo)

1. (o)brisati, (p)obrisati, otreti (otirati), (o)drgniti, (o)sušiti, (p)osušiti, (o)čediti, (o)snažiti, (o)trebiti: qui tergunt Ci., mensam tersēre mentae O., de nitidis tergit amoma comis O., manu lacrimantia lumina tersit O., oculos pedibus tergeant Plin., tergere nares Q., Amm., fossas tergeri Ca.; occ. (o)brisati, (p)obrisati, svetliti, (p)osvetliti, (z)leščiti, (z)loščiti: vasa aspera Iuv., arma L., pars clipeos et spicula tergent V.; pesn.: (sc. pavone) tergēre palatum H. „grlo brisati s pavom“ = „grlu ustrezati s pavom“ = jesti pava, nubila Sil., unde aurēs terget sonus Lucr. udarja na uho, se sliši.

2. metaf.: scelus Sen. tr. poravnati, biti kaznovan, plačati za … , librum Mart. popraviti. — Od tod adj. pt. pf. tersus 3 „obrisan“; od tod

1. čeden, snažen, čist, očiščen: Hier., Fest. idr., mulier Pl., plantae O. — Soobl. tertus 3: alii sunt circumtonsi et terti Varr. ap. Non.

2. metaf. uglajen, olikan, izlikan, ličen, prijeten, prikupen, brezhiben, brez napake: leges opus tersum Plin. iun., tersus atque elegans auctor Q., iudicium Q., tersior est Horatius Q., vir in iudicio terssisime Stat.

tergum -ī, n (menda iz *tergos; sor. z gr. (σ)τέρφος (živalska) hrbtna koža, koža, usnje; prim. lat. tergus, tergīnum)

1. hrbet: boum terga sunt ad onus accipiendum figurata Ci., tuus deus digito non redundat, sed capite … tergo, poplitibus Ci., nigrantes terga iuvenci V. s črnimi hrbti, črnohrbtni, manūs ad tergum reicere Ci., terga Phoebo praebere O. sončiti se, terga caedere L. ali percidere Fl. od zadaj sekati (sovražnika), od zadaj udarjati (na sovražnika), od zadaj udrihati (po sovražniku), qui magistratum sine provocatione creasset, tergo ac capite puniretur L. naj se (pre)šiba in obglavi. Posebne zveze: terga vertere C., Sen. ph. „hrbet pokazati“, obrniti hrbet, (z)bežati = terga dare L., terga praebere fugae O. = fugae dare L. = fugae praestare Iuv. v beg se spustiti (obrniti), (z)bežati, pobegniti, terga dare alicui L., Cu. ali praestare alieni T. (z)bežati od koga, pred kom, biti od koga zapoden (pognan) v beg; toda: pressum inflexo mox dare terga genu Pr. = odstopiti od bremena, obnemoči pod bremenom; metaf.: aetas terga dedit O.; meton.: terga Parthorum dicam O. beg.

2. sinekdoha telo: Petr., (sc. anguis) convolvens sublato pectore terga V., horrentia terga suum V. ščetinaste svinje, ščetinjače; toda: sordida terga suis O. prekajena svinjska hrbt(ov)ina.

3. metaf. hrbet = hrbtna stran, zadnja stran, ozadje, zadek: a tergo (npr. adoriri) Ci. izza hrbta, s hrbta, od zadaj, z zadnje strani, ab tergo stare L. zadaj (v rezervi) stati, biti rezerva, a tergo urbem relinquere Ci. za seboj pustiti, a tergo esse Sen. ph. za hrbtom, zadaj, castris ab tergo (od zadaj) vallum obiectum L., hostis in tergo haeret ali tergo inhaeret L. je za hrbtom, je za petami, ut ad terga (na zadnjo stran) collis hostes pertraheret L., unam (sc. peram) post tergum dedit Ph. zadaj, vzad, nazaj, na hrbet, iam post terga reliquit sexaginta annos Iuv. za seboj ima že 60 let, scriptus et in tergo Iuv. tudi na zadnji (hrbtni) strani (papirja), arbor … terga obverterit axi V.; occ. = površje, površina: terga amnis O., maris Lucan., proscisso qui suscitat aequore terga V., terga crassa V.

4. meton. hrbt(ov)ína, koža, usnje: taurino quantum possent circumdare tergo V., taurorum terga recusant O.; meton. usnjen predmet, izdelek iz usnja, usnjina: venti bovis tergo inclusi O. v mehu, feriunt taurea terga manūs O. (ročni) boben, duro intendere bracchia tergo O. cestov jermen iz bikovega usnja, tergo decutit hastas V. s ščita, prevlečenega z usnjem, hasta rupit terga novena boum O. vseh devet kož (na ščitu); metaf. o ščitu: tot ferri terga, tot aeris (= plasti) V., hasta per linea terga (sc. scuti) transiit V.

Opomba: Heterocl. abl. familiarem tergum: Pl., Non. — Pesn. pl. = sg.

Tērias -ae, m (Τηρίας) Têrias, reka na Siciliji: Plin.

Termēssus -ī, f (Τερμησσός) Termés, gorsko mesto v Pizidiji na Tavr(os)u: L. — Od tod preb. Termēssēnses -ium, m Terméšani: L.

terminālis -e (terminus)

1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.