Franja

cērula -ae, f (demin. cēra) košček voska: c. miniata ali miniatula Ci. ep. rdeče črtalo, rdečilo, s katerim so starodavniki črtali napačna mesta v spisih, cerulas tuas miniatulas illas extimescebam Ci. ep. tvojega rdečega črtala = tvoje kritike.

cervārius 3 (cervus) jelenji: venenum Plin. strupeni sok neke rastl., s katerim so mazali puščice, lupus c. Plin. jelenji volk = ris (po drugih šakal).

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

cestrosphendonē -ēs, f (gr. κεστροσφενδόνη) metalnica, s katero so metali meter dolge puščice in ošiljene kamne: L.

cētārius 3 (cētus) k morskim ribam spadajoč: ludis cetariis T. ob ribiških igrah. Od tod subst.

1. cētārius -iī, m trgovec z morskimi ribami, poseb. s tuni, tunar: Ter., Ter. ap. Ci., Varr. ap. Non., Col. idr.

2. cētāria -ae, f: Plin., ali cētārium -iī, n: H. ribnik, sestav mrež, v katere so lovili tune.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

charistia (Charistia) in caristia (Caristia) -ōrum, n (gr. χαρίστια) praznik složnosti, rim. družinski praznik, obhajali so ga 22. februarja s pojedino in poravnavanjem vseh domačih prepirov: O., Val. Max.

charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

2. met.
a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

chōrobatēs -ae, m (gr. χωροβάτης) vodna tehtnica, ki so jo uporabljali za niveliranje vode: Vitr.

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

Chrȳsogonus -ī, m (Χρυσόγονος) Hrizogon,

1. L. Coprnelius Chr. Lucij Kornelij Hrizogon, Sulov osvobojenec, ki je zasnoval spletke proti Sekstu Rosciju in ga po nekem Gaju Erutiju obdolžil očetomora; Ci. je obtoženca tako ognjevito zagovarjal, da so Roscija sodniki spoznali za nedolžnega: Plin., venio nunc ad illum nomen aureum Chrysogoni Ci.

2. Verov (Verres) suženj: Ci.

3. neki kitared: Iuv.

Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,

1. Kentaver: O.

2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg.

cibōrium -iī, n (gr.κιβώριον)

1. oplodje egiptovskega boba, ki so ga Egipčani rabili za čaše; soobl. cibōria -ae, f: Ap. h.

2. pren. čaša (kovinska) v obliki tega oplodja: H.

cīcī, n, indecl. (gr.κίκι) egipt. drevo kloščevec: Plin.; iz njegovega sadu so stiskali odvajalno olje, oleum cīcinum (ἕλαιον κίκινον) kloščevčevo olje: Cels., Plin.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

Cilnius 3 (etr.) Kilnij(ev), ime mogočnega etrur. vladarskega ljudstva v Areciju, od koder so jih pregnali l. 301, a so se s pomočjo Rimljanov spet vrnili: L., Sil. Poseb. znan je C. Cilnius Maecēnās Gaj Kilnij Mecenat, državni kancler in Avgustov prijatelj (gl. Maecēnās).