Franja

Auscī -ōrum, m Avski, ljudstvo v Akvitaniji: C., Mel., Plin.; njihovo glav. mesto tudi Ausci: Amm.

ausculor, star. = ōsculor: Pl.

auscultātiō -ōnis, f (auscultāre)

1. prisluškovanje (kot posel prisluškovalca), prišepetavanje: Sen. ph.

2. poslušanje, poslušnost; z dat.: quid mihi scelesto tibi erat auscultatio? Pl.

auscultātor -ōris, m (auscultāre)

1. poslušalec: Ci.

2. poslušnik: Ap.

auscultātus -ūs, m (auscultāre) poslušanje, posluh: Ap.; pl. met. = poslušalci: Fulg.

auscultō -āre -āvī -ātum (najbrž iz aus- in cultāre, po predevku iz clutāre : cluēre) na svoja ušesa slišati

1. (pazljivo) poslušati; abs.: ausculta, ut scias Pl., iam scies: ausculta Ter., ab auribus dicta verba audio et ausculto Varr.; z dat.: ausculta paucis, nisi molestum est Ter.; z acc.: nimis eum ausculto lubens Ter., populum Cat.

2. occ.
a) kaj poslušati in verjeti: crimina Pl.
b) prisluškovati, oprezati, paziti, čakati; abs.: hinc auscultavi procul Afr. ap. Non., iam dudum ausculto H. čakam; v pass. brezos.: auscultetur, si (pulli) pipiant Col.; z acc.: ita me di amabunt, ut ego hunc ausculto lubens Pl., omnia ego istaec auscultavi ab ostio Pl.; z odvisnim vprašanjem: hinc auscultemus, quid agat Pl.; s finalnim stavkom: ad fores auscultato..., ne quis adventor gravior abeat quam adveniat Pl.

3. pren. poslušati koga = poslušen (pokoren) biti komu; z acc.: auditis, non auscultatis tamquam pharmacopolam Ca. ap. Gell.; z dat.: auscultato filio Pl., nisi mi auscultas atque hoc ut dico facis Pl., mihi ausculta: vide, ne tibi desis Ci.; v pass. brezos.: auscultabitur Pl. zgodilo se bo.

ausculum, star. = ōsculum: Pl.

Auseculānī -ōrum, m Avzekulanci, italsko ljudstvo na Hirpinskem: Plin.

Ausēlius 3 (star. = Aurēlius) Avzelij(ev).

Ausētānus 3 avški = ki se tiče mesta Avze (Ausa) v tarakonski Hispaniji: ager L.; subst. Ausētānī, -ōrum, m Avžani, preb. Avze: C., L., Plin.

ausim, gl. audeō.

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

auspex -spicis, m, redkeje (pesn.) f (avis in specere)

1. ptičegled(ec), ki vedežuje iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja (starejše ime za avgura): providus H., latores et auspices legis curiatae Ci. ep. o Cezarju, ki je kot konz. predlagal ta zakon, in o Pompeju, ki je kot avgur k temu priredil avspicije; o ptičih, ki dajejo znamenja: hi (galli gallinacei) victoriarum omnium auspices Plin. naznanjevalci.

2. pren.
a) voditelj, varuh, zavetnik, zaščitnik: nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H., te auspice O., auspice Phoebo Stat., divis (dis) auspicibus V., auspicibus deis O., auspices operum coeptorum V. pospeševalci, auspice Musā H. = adiuvante Musā.
b) zakonski posrednik (o osebi, ki je posredovala pri sklepanju zakona, prejemanju dote, prirejanju svatovščine idr.: Ci. idr., velut auspicibus nobilissimis populis deductas esse L., illam audisse auspicum verba T.
c) (o rečeh) ugodno znamenje dajajoč, ugoden: auspice dextrā Sen. tr.

auspicābilis -e (auspicārī) ugodnega pomena: Arn.

auspicālis -e (auspex) za (pred)znamenje pripraven: Plin.

auspicātō, auspicātus 3, gl. auspicō.

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

auspicō -āre -āvī -ātum (auspex) ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): magistratus publice cum auspicant Caecil. ap. Non.; čemu? za kaj? o čem? z dat.: lucro faciendo ego auspicavi in hunc diem Pl., ubi noctu in templum censurae auspicaverit Tabula censoria ap. Varr.; s super in abl.: id, super quo auspicaverunt Gell.; z gratiā in gen.: quod in eo monte Remus urbis condendae gratiā auspicaverit Gell.; z acc. = kaj kot avspicij dobiti ali sprejeti: auspicat auspicium prosperum Naev. ap. Non., eam (mustellam) auspicavi ego in re capitali mea Pl.; pren. (o rečeh) = naznanjati, prerokovati: hesternum illi imbrem lacrimas auspicasse Ap. Klas. le kot adj. pt. pf. auspicātus 3 =

1. po prirejenih (opravljenih) avspicijih otvorjen, slovesno otvorjen, posvečen: comitia L., auspicato in loco Ci.

2. srečno začet, srečen, blagonosen, ugoden: non auspicatos contudit impetus nostros H. = bogovom nevšečne, mrzke, auspicatis rei publicae ominibus uxorem ducere Vell., bellum male auspicatum Iust., urbi auspicatam sedem dare Iust., Venus auspicatior Cat., auspicatior arbor Plin., auspicatissimum exordium Q. ali initium T., quod erat auspicatissimum Plin. iun., urbs toto orbe auspicatissima Iust.; pogosto v absolutnem abl. auspicātō po prirejenih avspicijih, priredivši avspicij(e): colonia auspicato deducta Ci., auspicato rem publicam administrare Ci., auspicato comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci., auspicato urbem condere Ci., urbem auspicato inauguratoque conditam habemus L., auspicato magistratum creare L., sedes Iovis... auspicato a maioribus... condita T.

3. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, pri dobri sreči, v dober čas, srečno: vide, ut ingrediare auspicato Pl., haud auspicato huc me attuli Ter., qui auspicato a Chelidone surrexisset Ci., auspicatius gigni, auspicatius mutare nomen Plin. Kot dep. auspicor -ārī -ātus sum

1. ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): quod... in redeundo... auspicari esset oblitus Ci., quod auspicari tamquam dis... invisi negarentur posse L., Fabio auspicanti aves non addixere L.

2. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, v dobro znamenje, dobro (srečno) zače(nja)ti, potem zače(nja)ti sploh; abs.: auspicandi gratiā tribunal ingredi T., lucubrare Vulcanalibus incipiebat, non auspicandi causā, sed studendi Plin. iun.; z acc.: et ingenium et adulescentiam praeclaro opere ausp. Val. Max., eum militiae gradum Vell. ali senatorium per militiam gradum ausp. Sen. ph. doseči, ausp. ab Idibus Ianuariis culturarum officia Col., vitam a (s) suppliciis Plin., iurisdictionem, militiam Suet., caedes civium ab Al-cibiade Iust.; z inf.: sic auspicabar in Virginem (aquam) desilire Sen. ph., ingredi famam auspicatus sum T., ausp. cantare Suet. — Star. soobl. ōspicor -ārī: Quadr. fr.

austellus ī, m (demin. auster) lahen, ugoden jug: Luc. ap. Non.

auster -trī, m (gl. aurōra)

1. jug = južni veter: ut in tectoriis videmus austro Ci. ob jugu, nacti austrum naves solvunt C., portus, qui ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., auster, qui per biduum fleverat, in Africum se vertit C., auster aspirans, lenis V., adversis austris H.; kot deževni veter in vihar: imbricus Pl., fulmine pollens Lucr., humidus, furrens, nigerrimus V., tellus pluvio madescit ab austro O., auster nubilus O., nebulosus Sen. tr., frigidus V., Pr., hibernus Tib.; occ. vroči, suhi jugozahodnik, široko (škodljiv človeku in rastl.): plumbeus, nocens corporibus H., tepidus Sen. tr.; preg.: floribus austrum... inmisi V.; pooseb. Auster -trī, m Avster, bog južnega vetra: rupes quaedam Austro sacra Mel.

2. met. (tudi v pl.) jug = južna stran sveta: Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., mundus premitur Libyae devexus in austros V., Indiae pars versa ad austrum Plin.