Franja

atābulus -ī, m (apulski idiotizem) jugovzhodnik, široko: H., Sen. ph., Plin., Q. idr.

Atabyrius 3 atabirijski = z Atabirija (Atabyris = Ἀτάβυρις), gore na otoku Rodosu: Iuppiter Lact.

Atacīnus 3, gl. Atax.

ātagēn, gl. attagēn.

Atalanta -ae, f in v gr. obl. Atalantē -ēs, f (Ἀταλάντη) Atalanta,

1. gr. žensko ime. Gr. mitologija razlikuje med beotsko Atalanto, Shenejevo (Schoeneus) hčerjo, Hipomenovo ženo, in arkadsko Atalanto, Jazovo hčerjo in deviško lovko, ki se je udeležila kalidonskega lova, pozneje Milanionovo ženo; Milanion jo je bil v tekmovalnem teku zvijačno premagal tako, da je vrgel na tekališče tri zlata Afroditina jabolka; pozneje sta bila oba spremenjena v leva: O., Hyg., Q. idr. Rim. pesniki med obema Atalantama ne ločujejo; arkadsko Atalanto označuje O. s pridevki Maenalia, Nonacrina, Nonacria, Tegeaea. — Od tod adj. Atalantaeus (Ἀταλανταῖος) atalantski: Stat., Schoenos At. Stat. atalantski Shen, arkadijsko mesto, pri katerem je arkadska Atalanta priredila tekmovalni tek; matronim Atalantiadēs -ae, m Atalantin (arkadske Atalante in Meleagrov) sin = Parthenopaeus: Stat.

2. otoček v Opuntskem zalivu: L., Sen. ph.

atamussim = ad amussim, gl. amussis.

Atanagrum -ī, n Atanager, glav. ilergetsko mesto v tarakonski Hispaniji: L.

Atargatis -tidis, acc. -tin, f (Ἀταργάτις) Atargatida, sirska boginja, sicer imenovana Dercetō (Δερκετώ); primerjali so jo z gr. Afrodito: Plin., Macr.

atat, atattatae, atattatattatae, gl. attat...

atavia -ae, f (prim. atavus) prapradedova ali praprababičina mati: Icti.

atavus (atavos) -ī, m (at in avus) prapradedov oče: Icti., Isid., pater, avus, proavus, abavus, atavus, tritavus Pl., avus et atavus noster Varr. fr., proavum, atavum audiveras consules fuisse Ci.; pesn. poseb. v pl. = praded(je), prednik(i): Ter., Col., Turnus avis atavisque potens V., atavi reges V. kralji kot pradedje (predniki), kraljevski predniki, Maecenas atavis edite regibus H., evocat antiquis proavos atavosque sepulcris O.

Atax -acis, m Atak, vzpetina in vas v Narbonski Galiji; kot reka (zdaj Aude): Lucan., Mel., Plin., Sid.; kot vas: Hier. Od tod adj. Atacīnus 3 ataški, iz Ataka; kot priimek epskega pesnika Publija Terencija Varona (roj. v ataški vasi l.82, umrl l.37); subst. Atacīnus -ī, m Ataški, Atačan: H., Q.; pl. Atacīnī -ōrum, m Poatakovci, preb. ob ataški reki ali Atačani, ataški preb.: colonia Atacinorum (zdaj Narbonne): Mel.

Ātegua, gl. Attegua.

Atēius 3 Atej(ev), ime rim. rodu; poseb.:

1. C. Ateius Capitō Gaj Atej Kapiton, tr. pl. l.55, nasprotnik konz. Pompeja in Krasa: Ci., T.

2. njegov sin, slavni pravnik, naspr. nič manj slavnega pravnika Kvinta Antistija Labeona, konz. l.5 po Kr., umrl l.22 po Kr.: Plin., T., Gell.

3. At. Praetextatus Philologus Atej Pretekstat Filolog (= Starinoslovec), rim. učenjak, zlasti slovničar, prijatelj Salustija in Azinija Poliona: Plin. fr., Asin. Poll. ap. Suet.

Ātella -ae, f (ātra črna) Atela, oskovsko mestece v Kampaniji med Kapovo in Neapljem, pozneje rim. muncipij, potem rim. naselbina: Ci., L. idr. Od tod adj. Ātellānus 3 atelski: municipium Ci. ep.; subst. Ātellānī -ōrum, m Atelčani, preb. Atele: L., Plin.; poseb. fabella Ātellāna ali samo Ātellāna -ae, f atelska burka, atelana, sprva preprosta igra, ki je zasmehovala nerodna dejanja Atelčanov, pozneje, ko je bila že prenesena v Rim in tam udomačena, pa je prikazovala sploh vesele, z grobimi dovtipi zabeljene prizore pravega italskega značaja; v njej so igrali le rim. mladeniči (ne pa tuji igralci): Varr., Ci. ep., L. idr. Od tod

1. adj.
a) Ātellānicus 3 ki se tiče atelskih burk, atelanski: versus Petr., exodium Suet.; subst. Ātellānica -ōrum, n atelanske pesmi: Porph.
b) Ātellānius 3 = Ātellānicus: versus Ci., fabula Gell., ars Macr.; subst. Ātellānia -ae, f (sc. fabula) = Ātellāna: Gell., Macr.

2. subst.
a) Ātellānus -ī, m igralec v atelskih burkah: Val. Max., Q., Suet., Tert.
b) Ātel-lāniola -ae, f (demin. Atellānia) atelska igralka: M. Aurel. ap. Fr.

āter, ātra, ātrum

1. (medlo) črn, temen, mračen (naspr. albus; niger = lesketajoče črn, naspr. candidus): album an atrum vinum potas? Pl. temno rdeče, tam excoctam reddam atque atram, ut carbo est Ter., atrior ut multo siet quam Aegyptii (kot črnci) Pl., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci. (gl. albus), a. filius O. črnec, sanguis Ci., cruor H., nubes Lucr., V., H., fumus, odor, fel V., nox V., H., noctes T., nemus V. globoko senčen, color, pulvis, nivei atrique lapilli O.; enalaga: a. fax V. črno kadeča se; pesn.: a. tempestas, hiems V., ater sinus Hadriae H. črni = viharni; pren. (= ātrātus) v črno oblečen: lictores atri H. v črno oblečeni sluge (pri pogrebih).

2. pren.
a) črn, temen, žalosten, nesrečen, hudonosen, zlonosen, poguben, grozovit: a. cupressus, Styx, palus, serpens V., viperae H. (v teh zvezah se ne da ugotoviti, ali je treba adj. razumeti v pravem ali v pren. pomenu); brez dvoma pa so v pren. pomenu zveze kakor: post equitem sedet atra cura H., a. curae H., a. timor, comes atra (= cura) H., a. tigris, acies, a. agmen V., atrae lites H. mrzke, odurne, a. dies Afr. ap. Non., V. nesrečen dan, poseb. ater dies ali atri dies (v rim. državnem življenju) nesrečni dnevi (po Varr. predvsem dies postridie Calendas, Nonas, Idus), ko se ni začelo nič novega (pri nas npr. petek), poleg teh še dnevi, na katere je državo zadela kaka nesreča (npr. dies Alliensis): Varr., L. idr.; a. mors H., tako tudi o vsem, kar je v zvezi s smrtjo: ignes V. grmadni ogenj, me mors atris circumvolat alis H. s temnimi krili, sororum fila trium... atra H., funus Lucr., extremi funeris atra dies Pr., luctus Sen. tr., planctus Sil.
b) črn = strupen, zloben, zločest, kovaren, zaviden: si quis atro dente me petiverat H., nec... quaerit, quem versibus oblinat atris H., atram mentem stimulare Sil., Aemilia... non atra animo Aus.
c) temen = nejasen, težko (raz)umljiv: Lycophron Stat.

Opomba: Komp. pri Pl., Gell., Lact.; superl. ni izpričan.

ateramum, po drugih ateramnon (gr. ἀτεράμων -ον ali ἀτέραμνος -ον neomečljiv, trd) ateram(en), naziv rastline, ki zatopi bob v mastni zemlji: Plin.; prim. teramum.

Āter mōns Črno gorovje v notranji Afriki: Plin.

Aternēnsis -e, gl. Aternus.

Aternius 3 Aternij(ev), ime rim. rodu. Znan je A. Aternius Avel Aternij, konz. l.455: Ci.; po njem se imenuje lex Aternia (de multa): Gell.