Franja

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.

Argīlos -ī, f (Ἄργιλος) Argil, mesto ob Strimonu nasproti Amfipole v Makedoniji; adj. Argīlius 3 argilski, iz Argila: N.

Arginūssae (Arginūsae) -ārum, f (Ἀργι- νοῦσσαι , sc.νῆσοι z belo glino bogati otoki) Arginuse (-nuze), trije krednati otoki ob eolski obali nasproti otoka Lesbosa, znani po bitki l.406: Ci., Val. Max., Plin.

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

aristolochia -ae, f(gr.ἀριστολοχία) podrašec, volovka, rastl., ki se je uporabljala ob kačjem ugrizu in pri težavnem porodu: Ci., Plin.

armiger -gera -gerum (arma in gerere)

1. orožjenosen, oborožen: corpus Acc. in Ci. ep., equus Pr., deus (= Mars), cohors Sil., inter cives armigera dissensio Vitr.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: sulcus Pr. ali arvum Cl. (o kolhidskem polju; prim. armifer 2). — Od tod subst.

1. armiger -gerī, m
a) orožjenosec (= ki nosi orožje komu drugemu), oproda: Pl., Ap., regis O., Achillis V., hic Dardanio Anchisae armiger ante fuit V., obtruncato prius armigero L., armiger Iovis V., O. ali fulvus tonantis armiger Cl. strelonosni orel; atrib.: servus armiger Pl.; pesn.: armiger hac magni patet Hectoris Stat. Mizensko predgorje (Misēnum, imenovano po Hektorjevem oprodi Mizenu); pren.: armiger Catilinae Ci. oproda = pomagač.
b) pl. armigerī -ōrum, m α) oboroženci, kopjaniki: cum paucis armigeris in tabernaculum venit Cu. β) telesni stražarji, telesna, dvorna straža (ὑπασπισταί): ipse cum armigeris... processit Cu., in regiam coëunt... ex armigeris... Perdiccas et Leonnatus Cu.

2. (redko) armigera -ae, f orožjenosilka, oboroženka: (Diana) nympharum tradidit uni armigerae iaculum O., armigera Iovis Plin., aquila, quae ob hoc armigera huius teli (= fulminis) fingitur Plin.

Arpīnum -ī, n Arpin, sprva volskovsko, potem samnijsko mesto v jugovzhodnem Laciju ob Fibrenu, Marijevo in Ciceronovo rojstno mesto (zdaj Arpino): Ci., S. — Od tod adj.

1. Arpīnās -ātis, abl. -ī arpinski: ager, fundus Ci.; subst.
a) Arpīnās -ātis, abl. -ī in -e, m Arpinec: Sid. (soobl. Arpīnātis -is, m: Ca.); nav. v pl. Arpīnātēs -ium, m Arpinci, preb. Arpina: Ci., Plin.
b) Arpīnās -ātis, abl. -ī, n Arpinsko: in Arpinati (sc. praedio) Ci. na arpinskem vaškem posestvu (Ciceronovem).

2. Arpīnus 3 arpinski, iz Arpina: chartae (sc. Ciceronis) Mart.

arrēctārius 3 (arrigere) navpičen; od tod subst. arrēctāria -iōrum, n (sc. tigna) navpični stebriči (stojala) ob stenah: Vitr.

arrīdeō (adrīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. smejati se s kom, smejati se ob čem; abs.: cum risi, adrides O., riserit, adride; si flerit, flere memento O.; z dat. personae: ut ridentibus adrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., morbus est, non hilaritas, semper arridere ridentibus Sen. ph.

2. smehljati se komu, čemu, nasmehniti (nasmihati se) komu; abs.: haec cum ille dixisset adrisissetque adulescens Ci., cum arrisissent, discessimus T.; z dat. personae: notis familiariter arridere L. znancem prijazno se nasmihati, arr. praetori stupenti Sen. rh., cui saevum arridens Sil. (v zobe) se mu režeč; z dat. rei: probrosis in se dictis, maledictis suorum infantium Sen. ph.; redko z acc. personae, v pass. samo enkrat: si (adhibiti) arriderentur Ci. (De optumo genere oratorum, 4, 11, in še tu pišejo novejši izdajatelji: riderentur); s splošnim acc. rei = posmehniti (posmehovati) se čemu: video, quid adriseris Ci. čemu se posmehuješ, Flavius... id arrisit Piso ap. Gell.

3. pren.
a) le pesn. ugoden biti; abs.: cum tempestas adridet Lucr.; z dat.: quandoque mihi Fortunae adriserit hora Petr. poet.
b) (u)goditi, ugajati, prijati; abs.: si modo arriserit pretium Plin. iun.; večinoma z dat.: quod valde mihi arriserat, vehementer displicet Ci. ep., quibus (amicis) haec... adridere velim H.

arrogō (adrogō) -āre -āvī -ātum

1. še enkrat (po)vprašati koga za kaj, zastran česa: Venus haec volo adroget te Pl.

2. drž.pr.
a) z rogacijo = na podlagi svetovanega zakona pridati oblastniku še enega oblastnika: consuli... dictatorem adrogari haud satis decorum visum est patribus L.
b) na podlagi državnega pooblastila posinoviti kako odraslo in samostojno osebo (prim. arrogātiō 1.): Gell., Aur., G., Ulp. fr.

3. pren.
a) sibi aliquid adrogare (pri)lastiti si, (pri)svojiti si kaj: non mihi tantum derogo, tametsi nihil adrogo Ci., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci., quod ex aliena virtute sibi adrogant S., nec sibi cenarum quivis temere adroget artem H., nihil adrogabo mihi nobilitatis aut modestiae T.
b) (redkeje in samo pesn.) adrogare alicui aliquid komu (čemu) kaj doda(ja)ti, da(ja)ti, podeliti (podeljevati): fortuna... optatum peractis imperiis (vladarskim dejanjem) decus (= vračilo od Partov ugrabljenih vojnih znamenj) adrogavit H., scire velim, chartis pretium quotus adroget annus H., nihil non adroget armis H. vse naj prepusti orožju = vse naj strahuje z orožjem. — Od tod adj. pt. pr. arrogāns (adrogāns) -antis, adv. arroganter (adroganter) prevzeten, ošaben, ohol, (pre)oblasten, (pre)drzen, brezobziren, domišljav: homines adrogantes Ci., dictum adrogans aut superbum Ci., ne... arrogans in praecipiendo populi beneficio videretur C., remisit Caesar adroganti moderatione T., pigritia arrogantior Q., factum arrogantius Suet., persuasio arrogantissima Ps.-Q., proverbium arrogantissimum Macr., arroganter facere C., adroganter dicere aliquid, scribere ad aliquem, respondere Ci., adroganter consulere in deditos T., ne quid adrogantius videar facere Ci., arrogantius uti gloriā artis Plin., arrogantius et elatius praefarī Gell.; redko z dat.: adrogans minoribus T. do nižjih; arrogans est z inf. = priča o domišljavosti: timerem, ne arrogans esset ob ea laudare, ob quae... Plin. iun.; subst. arrogāns -antis, m oblastnež, predrznež, domišljavec: Vulg.

Ārsia -ae, f Arzija, mejna reka med gornjo Italijo in Ilirijo: Plin., Fl.; Arzija, mesto ob tej reki: Plin.

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

Artabāzus -ī, m (Ἀρτάβαζος) Artabaz, perz. moško ime, zlasti

1. kraljevi namestnik v Frigiji; vojskovodja v Kserksovi vojni zoper Grčijo, ki se je pogajal s špart. kraljem Pavzanijo: N.

2. vojskovodja Artakserksa II. Mnemona; odlikoval se je najprej v boju zoper Datama; pozneje se je kot sirski satrap dvignil zoper kralja Artakserksa III. Oha (l.356), a je moral pobegniti na dvor mak. kralja Filipa. Potem je služil ob Dareju Kodomanu na perz. dvoru in bil namestnik v Baktriji ob Aleksandru Vel., ki se je poročil z njegovo hčerjo Barzino: Cu.

Artavasdēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρταβάζης) Artavazd(es),

1. sin Tigrana I., kralj Velike Armenije ob bitki pri Akciju; Kleopatra ga je l.30 kot ujetnika usmrtila v Aleksandriji: Ci. ep., Vell., T.

2. njegov sin, tudi z imenom Artaxiās, sovražnik Rimljanov: Vell., T.

Artaxata -ōrum, n (Ἀρτάξατα) Artaksata, glavno mesto Velike Armenije, zgrajeno ob Araksu pod Hanibalovim pokroviteljstvom: Plin., Iuv., T. idr. — Soobl. Artaxata -ae, f Artaksata: T.

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.