Franja

Iācōbus -ī, m Jakob, Zebedejev sin, apostol (starejši), brat evangelista Janeza: Vulg.

Ïālysus -ī
a) m (Ἰάλυσος) Jalíz, sin Helija (sončnega boga), ustanovitelj rodoškega mesta Jaliza: Ci.
b) slovita Protogenova slika v mestu Rodosu, pozneje v Rimu v svetišču boginje miru (Pax): Ci., Plin., Gell.

2. f (gr. Ἰαλυσός) Jalíz, mesto na otoku Rodosu (še zdaj Jaliso): Mel., Plin. Od tod adj. Ïālysius 3, jališki, pesn. = rodoški: Telchines O.

Iaphēt, m indecl. Jafet, Noetov sin: Vulg.

Ïāpis -idis, m Jápis, Trojanec, sin argejskega kralja Jazosa, ki je z Venerino pomočjo ozdravil ranjenega Eneja: V. (drugi bero Ïāpyx).

Ïāpyx -pygis, acc. -pyga, m (Ἰᾶπυξ) Jápiks,

1. Kretčan, Dajdalov (ali Likaonov) sin, ki se je z naselbino Kretčanov preselil v južno Italijo: Plin.; heros eponymos dežele, ki se imenuje Ïāpygia -ae, f Japígija = Južna Apulija (tj. Kalabrija do Salentinskega rta (promunturium Sallentinum)) O., Plin., Ap., Serv. (ki piše Iapigia). Ïāpyx kot adj. japiški, japigijski = (južno)apul(ij)ski: Garganus, equus V., campus Sil.; kot subst. = (južni) Apulec: ille (Diomedes) … sub Ïāpyge maxima Dauno moenia condiderat O., Ïāpygis arida Dauni arva (= Apulija) O. Od tod adj. Ïāpygius 3 japiški, japigijski = apulijski ali kalabrijski: Acra Iapygia (gl. acra); kot subst. Ïāpygia -ae, f (gl. zgoraj).

2. ime apulijske reke: Plin., praeterit Ïāpygis arva O.

3. occ. južnoapul(ij)ski veter, z grškega stališča zahodnoseverni zahodnik, ki veje od Brundizija proti Grčiji: Ap., Gell., Veg., undis et Ïāpige ferri V., sic te … ventorum regat pater obstrictis aliis praeter Ïāpyga H.

4. Ïāpyx, Trojanec, sin argejskega kralja Jazosa: V. (prim. Ïāpis).

Ïarba -ae, m: O. ali Ïarbās (tudi Hiarbās) -ae, acc. -ān, m (Ἰάρβας): V. Jarbánt, sin Jupitra Amona in libijske nimfe Garamantide (Garamantis), getulski kralj, ki je neuspešno snubil Didono. Od tod patron. Ïarbīta -ae, m Jarbantov potomec = Getulec, Mavretanec: H.

Īasius¹ -iī m (Ἰάσιος) Jázij,

1. argejski kralj, Atalantov oče: Hyg. Od tod
a) patron. α) Īasidēs -ae, m (Ἰασίδης) Jazijev sin ali potomec: V. (o Palinurju in Japidu (Ïāpis)), Stat. (o Adrastu). β) Īasis -idis, f (Ἴασις) Jazijeva hči Atalanta: Pr.
b) adj. Īasius 3 Jazijev, pesn. = argejski: virgo (= Īō) Val. Fl.

2. Trojanec, sin Jupitra in Atlantove hčere Elektre, Dardanov brat, ljubimec Cerere, ki mu je rodila Plutona: V., O.; isti imenovan tudi Īasiōn -ōnis, acc. -ōna, m Jazíon: O.

Ïāsōn (redko Ïāsō) -onis, m (Ἰάσων) Jázon,

1. sin tesal(ij)skega kralja Ajzona (Aeson) in Polimede (Alkimede, Polimele), Medejin soprog, vodja Argonavtov in udeleženec kalidonskega lova: Ci., S. fr., O., Hyg. Jazona so imeli starodavniki za premetenega trgovca, ki se je s svojimi tovariši iz dobičkaželjnosti napotil v Kolhido po zlato runo; vsa zgodba Argonavtov je bila naslikana v Agripovem stebrišču, kjer so ob Saturnovem prazniku (decembra) imeli trgovci svoje z belim platnom prevlečene tržne lope ali stojnice, ki so zastirale sliko in jo odtegnile očem: mense … brumae, quo iam mercator Iason clausas et armatis opstat (= obstat) casa candida nautis Iuv. — Od tod
a) patron. Ïāsonidēs -ae, m (Ἰασονίδης) Jazonov sin: iuvenes (= Thoas et Eunus) Stat.
b) adj. Ïāsonius 3 (Ἰασόνιος) Jázonov: remex O., carina Pr. ladja Argo.

2. tiran Fer (Pherae) v Tesaliji, Pelopidov sodobnik, s katerim se je bojeval: Ci., N., Val. Max.

Icadius -iī, m (Ἰκάδιος) Ikádij

1. zloglasen morski razbojnik: Ci. Soobl. Icadiōn -ōnis, m Ikadión: Luc. fr., P. F.

2. Apolonov sin: Serv.

Īcarius¹ -iī, m (Ἰκάριος) Ikárij

1. sin lakedajmonskega kralja Ojbala (Oebalus), Tindarejev brat, oče Penelope: O., Hyg. Od tod patron.
a) Īcariōtis -idis, f (Ἰκαριωτίς) Ikarijeva hči, Penelopa: Ps.-V. (Cul.), Pr.; kot adj. Penelopin, Ikarijeve hčere (gen.): tela (fem. sg.) O.
b) Īcaris -idos, f = Īcariōtis O.

2. = Īcarus1: Hyg.

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

Īdās -ae, acc. -ān, m (Ἴδας) Ídas,

1. neki Trojanec: V.

2. neki Tračan:

3. neki Etiopec: O.

4. Diomedov tovariš: O.

5. sin mesen(ij)skega kralja Afareja, udeleženec kalidonskega lova: O.

Idmōn -onis, m (Ἴδμων) Ídmon,

1. sin Apolona in Kirene (ali Asterije), vedež in Argonavt: O., Hyg.

2. Kolofonec, Arahnin oče: O.

3. neki Rutulec: V.

4. Idmon iz Epidavra, Adrastov zdravnik: Stat. — Od tod adj. Idmonius 3 Ídmonov = Kolo-fonca Idmona: Idmoniae frontem percussit Arachnes O.

Īdomene͡us -eī (tudi skrč. -e͡i) in -eos, acc. -ea in (po gr. Ἰδομενῆα) tudi -ēa, m (Ἰδομενεύς) Idomenêj, Devkalionov sin, Minosov vnuk, kralj na Kreti, junak pred Trojo: V., O., Hyg., Sen. ph.

Ïēsus, tudi (dvozložno) Iēsus, gen. -ū, m (Ἰησούς) Jezus

1. (sc. Christus): Vulg., Lact., Prud., Iuvenc.

2. Sirahov sin, pisec svetopisemske knjige, imenovane „Ecclesiasticus“.

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.

Īlione͡us -eī, m (Ἰλιονεύς) Ilionêj,

1. samogovoreče ime nekega Trojanca: V.

2. Niobin sin: O.

Opomba: Pesn. gen. Ilione͡i V. in acc. Ilionēa (gr. Ἰλιονῆα) V.; prim. Orpheus.

Īlus -ī, m (Ἶλος) Ílos,

1. samogovoreče ime eponimnemu heroju mesta Ilija; v grški mitologiji je Trosov sin (Tros), Ganimedov brat, Laomedontov oče: V.

2. baje prvotno ime Jula Askanija: V.

im-pediō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. en-pediō, com-pēs, pedica, gr. πέδη, nem. Fessel) pravzaprav „noge dati v spone“; od tod

1. (trdno) držati, (z)vezati, oplesti, omotati, omrežiti, vkleniti (vklepati), oviti: Pl., impediunt vincula nulla pedes O., illis crura impediit O., cervus retentus impeditis cornibus Ph., frenis impediuntur equi O. se obrzdajo; pesn.: cornua sertis impedienda O. oplesti, caput impedire myrto H., crus pellibus H. oviti, omotati; s čim? z abl. instrumenti, a pri Pl. tudi: se in plagas i.

2. metaf. v kaj zaplesti, zmešati: Ter., orbes orbibus V. prepletati, sin illud dicis, te impedies Ci. se zapletaš, haec mentio facta mentem dolore impedivit Ci., causam interrogationibus i. Ci. zmešati, zamotati.

3. narediti kak kraj nedostopen (nepristopen, nedohoden): plana … novo munimenti genere impedierant barbari Cu., saltum munitionibus i. L.; prim. impedītus 3.

4. zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati) koga, preprečiti (preprečevati), braniti komu; abs.: omnia removentur, quae impediunt Ci., haec studia non impediunt foris Ci., impedit religio, tempus anni Ci., nihil impedio Ci. ne nasprotujem, ne branim, solutio impeditur Ci. zastaja; z obj. v acc.: ii non tam me impediunt quam adiuvant Ci., si te nihil impedit Ci., si quis impedisset reditum meum Ci., profectionem i. C., exercitum eadem fortuna, quae impediverat, expedivit L., aliquem in suo iure imp. C.; pass.: aliam sententiam se dicturum fuisse, nisi propinquitate impediretur Ci., impediri bello Poenos Cu. so zadržani … ; z dat. (analogno po obstare, impedimento esse): novitati non impedit vetus consuetudo Varr. ni v napoto; s čim? z abl. instrumenti: comitia auspiciis i. Ci., consules impediebantur lege Ci., omni morā senatus auctoritatem Ci., eius vox lacrimis impeditur Ci., narrare parantem impedit amplexu O. jo ovira pri pripovedovanju, ji brani pripovedovati, an nos conantīs servitutis vincla rumpere impediet? Ci. pri čem (ovirati)? od česa (zadrževati)? kaj (braniti)?; z abl.: eloquentia Hortensii me dicendo impediet Ci. mi bo branila govoriti, eum fugā i. T.; s praep.: ab delectatione omni negotiis impedimur Ci., eos potentia Scauri a vero bonoque impediebat S., se a suo munere i. Ci. Pogosteje s finalnim stavkom, ki je negativno izražen (kakor za glag. timendi): S., N., plura ne dicam, tuae me lacrimae impediunt Ci. mi branijo več (dalje) govoriti, (pravzaprav) me ovirajo (ker zahtevajo), da ne govorim, horum sententiam ne laudem, impedior Cn. Pompei triumphis Ci.; ne se ret. zamenjuje s quominus: S., N., Lucr., Sen. ph., formido tot viros impediat, quominus causam velint dicere Ci., impedior religione, quominus exponam Ci.; s quin: nequid impediare, quin … Corn.; z ut: sed se responsitando … ne impediat, ut … Ci.; redko stoji inf.: Lucr., O., mora pubem educere castris impedit V., pudor impedit me haec exquirere Ci.; na anakolutu sloni besedilo: rapiditate fluminis ad transeundum impediri Ci., nullius amicitiā ad pericula propulsanda impediri Ci. (pisatelj je imel pred očmi: non iuvari). — Od tod adj. pt. pf. impedītus 3 (gl. impedītus 3).

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.