Franja

supputārius 3 (supputāre) računski, k računanju sodeč: gesticuli digitorum supputarii (po nekaterih izdajah supputatorii) Tert.

surculārius 3 (surculus)

1. k mladim drevesom (drevescem) sodeč = z mladimi drevesi (drevesci) zasajen: ager Varr.

2. véjen, na vej(ic)ah bivajoč: cicadae Plin.

syllogisticus 3 (tuj. συλλογιστικός) k silogízmu (sklepanju) sodeč, silogístičen, silogístiški: Cicero melius ratiocinationem, quamquam et ille nomen hoc duxisse magis a syllogismo videtur: nam et statum syllogisticum ratiocinativum appellat [et] exemplis utitur philosophorum Q.

symposiacus 3 (tuj. συμποσιακός) k popivalnim gostem sodeč, k popivanjski gostiji sodeč, pojedinski, med pojedino potekajoč, ob kozarčku potekajoč (se vršeč), simpózijski, simpozijástičen: quaestiunculae symposiacae (v novejših izdajah sympoticae) Gell. (prim. sympoticus 3); pl. symposiaca -ōrum, n Pogovori med pojedino, Pogovori pri mizi, Pogovori ob kozarčku, Plutarhovi spisi, naslovljeni συμπόσιον: Gell.

sympoticus 3 (tuj. συμποτικός) = symposiacus k popivalnim gostem sodeč, k popivanjski gostiji sodeč, pojedinski, med pojedino potekajoč, ob kozarčku potekajoč (se vršeč), simpózijski, simpozijástičen: de quaestiunculis apud Taurum philosophum in convivio agitatis, quae „sympoticae“ (v starejših izdajah symposiacae) vocantur Gell.

synanchē -ēs, f (tuj. συνάγχη) vnetje notranjih mišic v grlu, davica, vnetje (starejše vnetica) grla: Cael., P. Veg., Demosthenen lana multa collum cervicesque circumvolutum ad populum prodisse et dixisse se synanchen pati Gell., tum e populo unum exclamasse non synanchen, quod Demosthenes pateretur, sed argyranchen esse Gell. Od tod adj. synanchicus 3 (συναγχικός)
a) davičen, k davici (vnetju grla) sodeč: passio Cael.
b) za davico (vnetjem grla) bolehajoč; subst. synanchicī -ōrum, m davični bolniki: Cael.

tabulāris -e (tabula) k deski (tabli) sodeč, za desko (tablo) namenjen, tabuláren: clavus Petr. za deske (žebelj deščenjak), sequens temperatura statuaria est eademque tabularis Plin. za kipe in tudi za pločevino je uporabna naslednja, takole pripravljena med; subst. tabulāre -is, n opaž, oboj: palati Veg. (kost) nebnica; pl. tabulāria table: Sen. ph.

tamiacus 3 (iz gr. ταμιεῖον zakladnica) k cesarskemu fisku (skladu, fondu (starejše zakladu), cesarski zakladnici) sodeč, fiskalen, zakladniški: ius Cod. I., praedia Cod. I. kronska posestva, kronovščine; subst. tamiacus -ī, m stanovalec (kmet, hlapec) na kronskem posestvu: Cod. I.

temporālis² -e (tempus2) k sencem spadajoč, sènčen: venae Veg.

tepidārius 3 (tepidus) k mlačni vodi sodeč, mlačnovoden, mlačen

1. adj. napolnjen z mlačno vodo: ahenum Vitr. kotel z mlačno vodo.

2. subst. tepidārium -iī, n kopalnica z mlačno vodo, prostor z mlačno kopeljo, mlačna kopel, tepidárij: Vitr.

terminālis -e (terminus)

1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.

tertiānus 3 (tertius)

1. k tretjemu (tretji) sodeč (spadajoč), tercián(ski): febris Ci. trodnevna mrzlica = mrzlica terciana (tretjača) = ki se pojavi vsak tretji dan; tudi kot subst. tertiāna -ae, f trodnevna mrzlica, mrzlica terciana (starejše tretjača): Cels., Plin., Petr.

2. k tretji legiji sodeč (spadajoč), tretji legiji pripadajoč; subst. tertiānī -ōrum, m terciáni = tretjaki, vojaki tretje legije: T.; sg. kolekt. tertianus (= tretja legija) securibus portam perfregit T.

tesserārius 3 (tessera)

1. kocke se tičoč, kocko zadevajoč, kockarski, starejše kóbrski: ars Amm. kockarska umetnost, umetnost kockanja; subst. tesserārius -iī, m kockar, starejše kóbrar: Amm.

2. k vojaškemu geslu (paroli) sodeč, (vojaško)geseln, parolen; subst. tesserārius -iī, m teserárij = geslonosec, parolonosec, geslar, parolar, ki prejme od vojskovodje geslo in ga prenese častnikom: T., Veg.

tēsticulō -āre (tēstis modo) pripustiti (pripuščati) k plemenitvi (parjenju, ploditvi): Fest. — Dep. soobl.

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.

tinctōrius 3 (tingere) k barvanju sodeč, za barvanje namenjen, barvalen; pren.: cuius tinctoria (krvoločen) est mens Plin.

topia -ōrum, n (gr. τὰ τόπια, sc. ἔργα iz gr. τόπος kraj)

1. krajinsko slikarstvo, krajínarstvo: Vitr.

2. slikovita vrtna poslikava, vrtna olepšava, vrtni okras, živa meja (starejše seč, seča). Od tod adj. topiārius 3 k urejanju vrta sodeč, namenjen urejanju vrta, k okrasnemu (okraševalnemu, olepševalnemu) vrtnarstvu sodeč: opus Plin., herba Plin. okrasna rastlina, rastlina za olepšanje vrta (= déžen (bršč), ki so ga uporabljali za vrtne ograje, obrobke, žive meje); subst.
a) topiārius -iī, m (sc. hortulānus) okrasni (okraševalni, olepševalni) vrtnar, vrtnar umetnik, umetni vrtnar, cvetličar, starejše leposadnik: Ci., Plin. iun.
b) topiāria -ae, f (sc. ars) umetno vrtnarstvo, umetnost vrtnarjenja: topiariam facere Ci. vrtnariti.
c) topiārium -iī, n (sc. opus) vrtna olepšava, vrtni okràs (okrásek), umetna ograja, umetni obrobek (živa meja), umetno ograjanje vrta (vrtov): Plin.

trahāx -ācis (trahere) rad k sebi vlekoč, grabežljiv, grabljiv: pecunias accipiter avide atque invide, procax, rapax, trahax Pl.

transcrīptīcius 3 (trānscrībere) k prenosu (prenašanju, prepisovanju) sodeč, prenašalen, prepisovalen: nomen G. prenos (prepis) dolga.