Franja

prae-vinciō -īre -vinxī -vinctum (prae in vincīre) prej ali spredaj zvez(ov)ati, prej (da(ja)ti) v spone (okove, verige), prej vkleniti (vklepati), prej vkovati, prej okovati: Ven., virgines, quae corporibus suspensis demortuae forent, ut hae omnes nudae cum eodem laqueo, quo essent praevinctae, efferrentur Gell.; metaf.: ferinis voluptatibus praevinctus Gell. v sponah naslade.

prae-viō -āre (prae in viāre) hoditi prej ali spredaj, predhajati, predhoditi: Ambr.

prae-vius 3 (prae in via; prim. ob-vius) naprej ali spredaj idoč (hodeč), predhajajoč, predhoden: Stat., Cl., Lact., Amm. idr., praevius Aurorae, Solis Noctisque satelles Ci. (Arat. ap. Non.), turba O., nunc sequitur, nunc praevius anteit O., cui (sc. luci) praevius est sol Aus.; z gen.: primam hanc (sc. verecundiam) et quasi praeviam vult esse orationis futurae Ambr.

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

prapedīlon -ī, n, bot. = leontopetalon levji list ali morda vijoličasta remerija, prapedíl(on): Ap. h.

prasinus 3 (gr. πράσινος)

I. česnovozelen, česna(s)tozelen: color Plin., pila, fascia Petr., viriditas Cass.; subst. prasinus -ī, m prázin = „česnovozelenec“, neki drag kamen, smaragd ali kremen: Cass., Cypr. —

II. sodeč k česnovozeleni (česna(s)tozeleni) stranki (dirkačev): factio, agitator Suet.; subst. prasinus -ī, m dirkač (dirkalec) česnovozelene (česna(s)tozelene) stranke: de prasino conviva loquatur Mart.

prāvitās -ātis, f (prāvus)

1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

2. metaf.
a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.

praxidica -ōrum, n ali praxidicum -ī, n = prāgmatica -ōrum n Praksídika (= Pragmátika) naslov nekega Akcijevega spisa: Plin.

precor -ārī -ātus sum (precēs)

1. proseč nagovoriti (nagovarjati), proseč (po)klicati koga, (po)prositi (koga za kaj), proseč (iz)reči (izrekati); occ. moliti koga, h komu; abs.: L., V., H. idr., parce, precor, fasso O., parietes postesque, ad (pri) quos precentur L., verba precantia O., dextra precans V., ramus precantis olivae Stat.; z acc. personae: L. idr., deos Ci., Sen. ph., Petr., numina sancta V., Nycteliumque patrem O. proseč klicati; z acc. rei: ea tum homines precabantur Ci., opem L.; z dvojnim acc.: quod deas precati eritis L.; z acc. personae in acc. besed, s katerimi se prosi: te bonas preces precor Ca.; z ab z abl. personae: eadem precor ab eisdem dis Ci., dixit (sc. se) hoc a diis immortalibus semper precatur N.; s finalnim stavkom: H., V., Sen. ph. idr., rata sint sua visa, precatur O., precor, ut eveniat Ci., pro se quisque precari coepere, ne festinatione periculum augeret Cu., te, Iuppiter, te Quirine precor venerorque, ut … ne sinatis T., si id non probares, quominus ambo unā necaremini non precarere? Ci.; vsebina prošnje z ACI (v tem skladu precari pogosto pomeni želeti: Suet., Gell. idr., numquam placidas esse precarer aquas O., precantem sibi et vicinis serere se Plin.; z NCI: et tua esse precor O.; na vprašanje za koga? s pro z abl.: pro nobis mitte precari O., ut precari deos pro te possim Plin., cui me Fortuna precari voluit V., cum sibi se ac liberis suis intelligerent precari, quae pro te precarentur Plin.

2. komu kaj (dobrega ali hudega) prositi, želeti, voliti, (pri)voščiti: ea tibi precamur Cu., Laërtiadae precaris, quae meruit O., alicui incolumitatem, reditum, mala Ci., omnia mala Atridis H., sollemnia incipientis anni … epistulā precari T. slovesno v pismu izraziti (izražati) novoletna voščila (voščiti srečno novo leto), bene precari L. izrekati blagoslovna voščila, bene precari alicui Q., Val. Max. komu voščiti (želeti) srečo, male precari Ci. želeti hudo; occ. prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati): alicui Pl., Ci., Plin. iun. — Act. soobl. precō -āre: Prisc., Ven.

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

prehēnsō (prēnsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k prehendere)

1. prijemati, grabiti, segati (sezati) po čem, za čim: manūs L., manu bracchia H., fastigia dextris V., prensat forcipe ferrum V., prensantes effugit umbra manūs O. po njej segajoče.

2. occ.
a) prijemati koga (da bi z njim govoril ali ga kaj prosil): veteranos L., arma, genua, vestigia prensando T.
b) (v roko komu segaje) prositi (poganjati se, prizadevati si, gnati se, truditi se, potegovati se, „lobirati“) pri kom za kako službo: circumire et prehensare patres L., prensat unus Galba Ci. (za konzulat).

prēlum -ī, n (iz *prem-lom ali morda *pres-slom; iz premere)

1. stiskalnica, preša, starejše tesk za grozdje, olive idr.: Ca., V., Col., Plin., Mart., Pr., Stat., Vitr., Icti.

2. gladilnik, gladilnica, valj(ček), valjalnik, valjar za glajenje obleke: tua collucent prela lacernis Mart., legemque capillo reddit et ornatum formae prelisque solutis mira Dionaeae sumit velamina telae Cl.

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

pressō -āre (frequ. k premere) stiskati, pritiskati, tiščati: Stat., Cl., Macr. idr., vomicam Pl., cineres (cinerem Sil.) ad pectora O., et nova pressantis inquinet uva pedes Pr., ubera Ambr. ali ubera palmis, manibus O., V. molsti, manu lentissima brachia H., dentibus ora Lucr., in stomachi solutione pedes pressari aut manus in ferventem aquam demitti Plin.

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

prīdem, adv. (iz *prīs in -dem (domnevno analogno po postrīdiē), sor. s prīmus, prīdiē, prō; o priponi -dem gl. dē in īdem)

1. davno, zdavnaj, pred davnim časom, pred davnimi časi: iam p. Ci. idr., quam p. hoc nomen in adversaria rettulisti? Ci. koliko časa je, da si … ?, non p. Ter., Plin. ali neque p. Lucr. ali non ita p. Ci., H. ali haud ita p. H. nedavno, nedolgo tega, pred nedavnim, pred kratkim.

2. pred kratkim, pred nedavnim, nedolgo tega: eodem furore in paenitentiam, quo p. in iram versus Iust.

3. nekdaj, nekoč, drugdaj, takrat: Pl., Ci., Iust.

prīmi-genius 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: P. F., semina Varr., verba Varr. ali pronomina Isid. prvotni (osnovni, korenski) glagoli (zaimki) (naspr. deductiva), Phryges Ap. prvotni rod Frigijcev; subst.

1. prīmigenia -ae, f prv(otn)a stvaritev, prv(otn)o stvarjenje: rerum Amm.

2. klas. le kot nom. propr. Prīmigenia -ae, f Primigénija, vzdevek boginje Fortune (ki spremlja svoje ljubljence od njihovega rojstva naprej) = rojstna sreča: Ci., L.

(prīmōris -e), večinoma v pl., nom. sg. sploh ni bil v rabi, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (iz prīmō ōre [prīmus in ōs usta, lice, prednja stran, rob] „čisto spredaj“)

1. prvi, (najbolj) sprednji: Varr., Ca., primori in acie versari T., usque in primores manūs Plin. do sprednjega dela rok, primores dentes Plin. prvi zobje po rojstvu, nasi primoris (sprednjega nosnega dela) acumen Lucr., in naribus primoribus vix perferre Afr. fr. na koncu nosu, sumere digitulis primoribus Pl. s konci (konicami) prstov, versari alicui in primoribus labris Pl. na robu ustnic; tako tudi: primoribus labris aliquid attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic se dotakniti česa, po(s)kusiti kaj le z robom ustnic, (pren. =) le površno se ukvarjati (pečati) s čim, in primore libro Gell. v začetku knjige, primori Marte Mart. v začetku vojne; occ. subst. pl. (kot voj. t.t.) prīmōres -um, m najbolj sprednji vojaki, vojaki v prvih vrstah, prve vrste vojakov: provolare ad primores L., cum primores caderent L., dimicare inter primores Cu.

2. metaf. najimenitnejši, najodličnejši, najveljavnejši: iuventus L., feminae T., venti Gell. glavni vetrovi; subst. prīmōres -um, m najimenitnejši (najodličnejši, najveljavnejši) možje, prvaki, imenitniki, odličniki, veljaki, dostojanstveniki: primores civitatis L., populi H., Gabinorum L., plebem primoribus tradidit T.

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.