Franja

pulmō -ōnis, m (morda iz *pelmōn iz indoev. baze *pleu̯- „premikati se; pluti, plavati“; prim. skr. klóman- desno pljučno krilo, gr. πλεύμων, sl. pljuča = lit. plaũčiai = let. plàuši)

1. pljuča, klas. nav. pl. pulmones pljučni krili, pljuča: Col., Plin., Sen. ph., Pers., Iuv., Cels. idr., aeger pulmonibus Luc. fr., pulmo incisus C., medio spargit pulmone venenum O., pulmonis cannula ali calamus Cael. sapnik, cum aspera arteria … ad pulmones usque pertineat excipiatque animam Ci., pulmonibus errat ignis edax O., quibus aeger est pulmo Macr.

2. metaf. pulmo marinus ali samo pulmo Plin. neki mehkužec „morska pljuča“, starejše morski pluk, morski zajec.

puls, pultis, gen. pl. -ium, f (iz *peltis ali *poltos; prim. gr. πόλτος kaša, sor. s pollen in pulvis, sl. polenta (iz lat. polenta „ječmenov zdrob“ iz pollen „fina moka“ iz indoev. kor. *pel- „prah, moka“; prim. sl. tudi pepel)) gosta kaša ali žganci ali zdrob ali polenta iz pirove ali bobove moke, običajna jed starih Rimljanov, preden so poznali kruh, pozneje pa jed revežev in hrana vedeževalne perutnine: Varr., Ca., Ci., Col., Plin., Iuv., Mart., Val. Max. idr.

pulsātor -ōris, m (pulsāre)

1. trkalec na vrata ali pri kom kot terjalec: Aug., improbus Sid., aurium mearum Aug.

2. brenkalec: citharae Val. Fl. citraš, citrar, kitarist.

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

pulsus -ūs, m (pellere)

1. udarjanje: remorum Ci. (za)vesljaji, veslanje, equorum V. topòt, topotánje, cepèt, cepetánje, pekèt, peketánje, pedum Sen. ph. topot (bikov), pa tudi človeške stopinje: V., cymbalorum et tympanorum L. udarjanje (brenkanje) na … , lyrae O. ubiranje lire, brenkanje na liro, armorum T., alarum T. udar, nalet, naval, naskok, napad, terrae Amm. potres, zemljetres, venti Cass. buh, sunek, nalet; occ.: pulsus arteriarum Plin. ali venarum T., Q., Plin., Val. Max., Cels.; tudi samo pulsus Cael. bitje, utrip(anje žil), pulz.

2. metaf. vtis, nagib, pobuda, spodbuda, vpliv, dražljaj: externus pulsus animos commovet Ci., pulsu imaginum Ci., animus quatitur et afficitur motibus pulsibusque Gell.

pulvīnar -āris, n (pulvīnus)

1. oblazinjeno ležišče za bogove (prim. lectisternium), božanska blazina: O., Ap., Suet. idr., pulvinar deorum ornare dapibus H., deae pulvinar instituere N. posvetiti, pulvinar dedicare Ci., Caesar habuit pulvinar et flaminem Ci.; meton.
a) = pojedina za bogove, božja (božanska) pojedina: pulvinar suscipere in Capitolio L. prirediti bogovom pojedino; prim.: pulvinaria deorum et magistratuum epulae Ci.
b) kraj, kjer se bogovom prireja pojedina, torej poseb. svetišče: Ap. idr., circa omnia pulvinaria supplicare L., ad omnia pulvinaria supplicatio decreta est Ci., decernuntur supplicationes apud omnia pulvinaria T., nefandum adulterium in pulvinaribus sanctissimis Ci., pulvinaribus Bonae deae Ci.

2. metaf.
a) oblazinjen sedež, oblazinjen stol, oblazinjeno ležišče, (zakonska) postelja boginj in cesaric: Cat., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., (sc. Caesaris) coniunx sua pulvinaria (prestol) servat O.; tudi oblazinjen sedež (blazinjak) cesarjev v cirkusu: spectabat e pulvinari Suet.
b) blazina, vzglavnik: caput inclinare super pulvinar Petr.
c) blazinsko ali namizno pregrinjalo: Sen. ph., in summo pulvinaris locatus cenā poculisque inauguratur Ap.

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

pūmicō -āre -āvī -ātum (pūmex) z votličem (plovcem) drgniti ali (u)gladiti: desquamor, pumicor, ornor Luc. ap. Non., dentem atque russam pumicare gingivam Cat., pumicata frons, manus Mart., dentes pumicati Hier.; pren.: nullis assentantium pumicatur sermonibus Ambr., homo comptus semper et pumicatus Plin. iun. nališpan (namuzan) in polizan (mehkužen).

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

pūniō (stlat. poeniō) -īre -īvī in -iī -ītum (prim. gr. ποινή, lat. poena)

1. kaznovati: O., Ap., Gell., Suet. idr., sontes, maleficia, aliquem supplicio Ci., tergo et capite aliquem L., aliquem morte Plin. iun., se morte Val. Max. ali vitam suā manu Q. sam se pokončati, narediti samomor, prohibenda est ira in puniendo Ci., ad eum puniendum oculos aperuisti Ci., Terentinus „ipse se poeniens“ Ci. Terencijev „Samomuk“, „Samotrapilec“ (Terencijeva komedija „ Ἑαυτὸν τιμωρούμενος); abs.: punire velle Ci. (o sodniku; naspr. misereri).

2. med. znesti (znašati) se nad kom, znesti (znašati), stresti (stresati) svoj srd (svojo jezo, svoj bes) nad kom, maščevati se komu, nad kom: Ap., Lact. idr., multi inimicos etiam mortuos poeniuntur Ci., inimicissimum crudelius poenitus est Ci.

3. maščevati kaj: Graeciae fana Ci., meam domum a iudicibus puniendam putavit senatus Ci., iracundia est cupiditas puniendi doloris Ci.; v tem pomenu tudi dep. pūnior -īrī -ītus sum: ut clarissimorum hominum crudelissimam poeniretur necem Ci.

pūpillāris -e (pūpillus) siroten, sirotin(ski), varovanski, varovančev, nedoraslemu namenjen: pecuniae L. denar varovancev, otročji denar, „dečinski penezi“, actiones Q., aetas Suet. doba nedoraslosti, nedoraslost, testamentum pupillare ali tabulae pupillares Icti. oporoka, narejena za nedoraslega, očetovski oblasti oporočnika podvrženega otroka v primeru, ko bi ta otrok umrl nedorasel, substitutio pupillaris Icti. postavitev dediča za primer, ko bi varovanec umrl nedorasel; tako tudi adv. pūpillāriter substituere aliquem Icti. postaviti koga za dediča v primeru, ko bi sin ali kak drug dedič umrl v času svoje nedoraslosti.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

pūs, pūris, n (iz *puu̯os ali *peu̯os; indoev. kor. *pū- gniti, smrdeti; prim. skr. pū́tyati (on) smrdi, pū́tiḥ gnil, smrdeč, gr. πύϑειν storiti, da kaj gnije, πύϑεσϑαι gniti, πῦον in πύον gnoj (v rani), got. fūls = stvnem. fūl = nem. faul, lat. pūteō, pūtidus, puter) gnoj (v rani), starejše strenina, čemer: Cels., Plin.; v pl.: Plin.; metaf.: in numero quorum nunc primus Trebellius multost Lucius, narce, saeva i febris, senium, vomitum, pus Luc. ap. Non., Regis Rupili pus atque venenum H. strupeni gnoj = pikro (nenasitno) govorjenje.

pūsiō -ōnis, f (ljubkovalna besda k pūsus deček; prim. puer, pūbēs²) deček, dečič, deč(k)ec, dečak, dečarec, fant, fantič(ek), dečko, hlápčič(ek), poba, pobček, pobec, pubec: Hier., Prud. idr., tecum semper pusio cum maiore sorore cubitavit Ci., Ci. ap. Q., in illo libro, qui inscribitur Menon, pusionem quendam Socrates interrogat Ci., nonne putas melius, quod tecum pusio dormit — pusio qui noctu non litigat Iuv., parvuli ali pueruli pusiones Arn.; šalj. o mladeniču: bellisimus ille pusio Ap. mladič. — Kot nom. propr. Pūsiō Púzio (Puzión): Ci., Plin., G.

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.

pūtēscō (pūtīscō) -ere, pūtuī (incoh. k putēre) (s)trohneti, (se)gniti, (z)gniti, zagniti, (s)trohneti, trhleti, razkrojiti (razkrajati) se, razpasti (razpadati), (s)plesneti, posta(ja)ti zatohel, usmraditi se, (o)žolgniti: si (sc. olea) in terra nimium diu erit, putescet Ca., quod si minus idoneae tempestates sint consecutae, putescere semina soleant Varr., puticulae, quae putescebant ibi cadavera proiecta Varr., aqua dura, id est ea quaer tarde putescit Cels., cum (sc. tauri) mox futura sint stercora et exigui temporis contractā interiectione putescant Arn., Theodori quidem nihil interest, humine an sublime putescat Ci., ne (sc. sus) putesceret (ali putisceret) Ci., cur Aiax putescit (sc. inhumatus) H., post mortem fore, ut putescat (homo) corpore posto Lucr., muria non alia, quam quā Byzantia putuit orca H. se je usmradila.

puteus -eī, m (= izkopana jama, zgradba, sor. s putāre obrez(ov)ati, pavīre)

1. jama, jarek: Varr., in solido puteum demittere V. izkopati jamo; occ.
a) rudniška jama, (rudniško) okno, jašek, predih, rov(ica): Plin.
b) zračilni jašek, preduh, oddušnik, zračna odprtina: Vitr.

2. vodnjak, kladez, (na)kapníca, vodnica, (suha) jama (kotanja, rupa): Varr., Plin., Plin. iun., Auct. B. Alx., Ap., G. idr., puteum fodere Pl. ali effodere Col., puteum vitare patentem H., putei iuges Ci. ali perennes H., Ci., V. vrelci, studenci; preg.: aeque est enim ac si in puteum (v vodo = stran) conicias Petr., nunc haec res ad summum puteum geritur Pl. se suče ob robu vodnjaka = je v veliki nevarnosti.

3. podzemeljska ječa, temnica za sužnje: Pl., Col.