Franja

prō-verbium -iī, n (verbum)

1. pregovor, rek, reklo, prislóvica: Varr., Q., Suet., Gell., Lact., veteri proverbio Ci. po starem pregovoru, in proverbium vēnit L. ali in consuetudinem proverbii vēnit Ci. = in proverbium cessit Plin. = in proverbium tractum est Front. prišlo (prešlo) je v pregovor, proverbio increbuit L. je postalo navaden pregovor, pogosto se rabi (je v rabi) kot pregovor, esse in proverbium Vulg., quod est Graecis in proverbio Ci. kar je pri Grkih pregovor, kar pri Grkih velja za pregovor, ut est in proverbio Ci., ut proverbium loquitur Amm. ali ait Ap. kakor pravi (veli) pregovor.

2. v širšem pomenu
a) (iz)rek: proverbia laudis Vulg. hval(il)ni reki.
b) prispodoba, prilika, uganka: Vulg.

prō-videō -ēre -vīdī -vīsum

1. prvi ali prej videti (in pozdraviti), pred seboj, od daleč, v dalj(av)o videti: Kom., Cels. idr., excusat, quod non providisset eum H., iacula in tenebris, ubi, quid petatur, procul provideri nequeat, inutilia esse L., providere navem Suet., e cuius (sc. phengitis lapidis) splendore per imagines, quidquid a tergo fieret, provideret Suet. Klas. le

2. metaf.
a) naprej (v bodočnost, v prihodnost) videti, pre(d)videti (pre(d)videvati): Pac. ap. Gell. idr., plus animo providere et praesentire C.; z obj.: Lucr., Iust. idr., medicus morbum ingravescentem ratione providet Ci., quae multo ante provideram Ci., omnia providens et cogitans et animadvertens deus Ci.; pass.: ante provisa tempestas Ci.; z ACI: quod fore Caesar providerat C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: est boni consulis providere, quid futurum sit Ci.
b) (po)skrbeti za kaj; abs. = biti previden, biti na oprezu, oprezovati, opazovati; z dat.: Pl., Corn. idr., rei frumentariae C., saluti vestrae Ci., vitae hominum Ci., cui rei non erat provisum ab iis C.; abs.: Ter., ni consules providissent L., actum de te est, nisi provides Ci.; s finalnim stavkom: L., ut in perpetuā pace esse possitis, providebo Ci., provideat (naj poskrbi = naj prepreči) ne palam res agatur Ci.; proviso (abl. abs.) T. previdno, pazljivo, oprezno.
c) vnaprej preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), ukreniti (ukrepati), kar je treba; z acc.: Petr., Vell. idr., arma, frumentum L., rem frumentariam, frumentum exercitui, frumentum in hiemem C., ea, quae ad usum navium pertinent C., multa Ci., multum in posterum Ci., consilia in posterum Ci. vse previdno pripraviti za prihodnost; pass: Ci., provisis etiam heredum in rem publicam opibus T. vnaprej utrdivši tudi oblast svojih dedičev nad državo, omnia velut adversus praesentem Hannibalem cauta provisaque fuerunt L.; z de: de re frumentariā C., de Brundisio atque illā orā Ci. — Od tod adj. pt. pr. prōvidens -entis, adv. prōvidenter previden, pazljiv, oprezen: homo Ci., dux cautus et provedens L., satis providens S., id ad eas res est providentius Ci. ep., providentissimus quisque T., providentissimus homo Plin. iun., providenter exornare S., quanto prudentius Ps.-Q. (Decl.), prudentissime constituere aliquid Ci.

prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

2. metaf.
a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.

prōvinciālis -e (prōvincia)

1. province se tičoč, provinco zadevajoč, províncijski, provinciálen, pokrajínski: hospitia, negotia, clientela Ci. v provincah, administratio Ci. upravljanje (uprava) province, scientia Ci. kako upravljati (voditi) provinco (province), abstinentia Ci. ali parsimonia T. nesebičnost, varčnost pri upravljanju province, aditūs ad me minime provinciales Ci. sploh ne (nikakor ne) tako, kot je v navadi pri namestnikih v provincah, Ruteni C. v provinci Galija bivajoči Ruteni, bellum T. v provinci; poseb. v nasprotju z Italicus: Cl. fr., sed modo non provincialis, sed Italicus ager est Col.; subst. prōvinciālēs -ium, m ljudje iz province, provinciálci: Ci.; v sg. prōvinciālis -is, m človek (mož) iz province, provinciálec: Plin. iun.

prōvocātiō -ōnis, f (prōvocāre)

1. izziv(anje), klicanje (pozivanje) na boj, spodbujanje k boju, provokacija, provociranje: per provocationem pugnare Plin., sortiuntur contra provocationes duces anulis Plin., octiens ex provocatione victor Plin., aliquem ex provocatione interficere Plin., ex provocatione pugnare Plin., ex provocatione hostem interimere Vell.

2. sklicevanje na koga, priziv, apelácija (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski dobi na cesarja, kadar se je kdo hotel rešiti posledic kazenske razsodbe): Sen. ph., Val. Max., Fl., Icti., provocatio adversus magistratūs ad (na) populum L., non provocatio istā lege datur Ci., provocationem decemvirali potestate eversam restituunt (sc. consules L. Valerius, M. Horatius l. 449) L., est provocatio L. ali esto provocatio ad populum Ci. dovoljen je priziv … , bodi dovoljen priziv … , sme se vložiti priziv … , naj bo dovoljen priziv na (višjo oblast), magistratus sine provocatione Ci., L. oblast (= državna oz. uradniška služba (funkcija)), proti kateri ni priziva na višje organe oblasti, dictatura sine provocatione L., poena sine provocatione Ci. kazen, zoper katero obsojenec ne more vložiti priziva na višje organe oblasti, provocatione certare L. začeti prizivno (pritožbeno, apelacijsko) pravdo.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

prō-volvō -ere -volvī -volūtum (pro in volvere)

1. naprej ali pred seboj valiti, valiti: V., Hirt., Lucr., Plin., Sen. tr. idr., saxa in subeuntes Cu., molares T., aliquem in mediam viam Ter. pahniti, se cum armis L. dol se valiti, Galba e sellā proiectus atque provolutus est T. je padel ven in se je valil naprej; metaf.: fortunis (abl.) provolvi T. biti vržen (izgnan) s posesti, izgubiti (izgubljati) posest, provolutus effususque in iram Gell. zanesen v kipečo jezo, hudo se razsrdivši, usque ad libita Pallantis provoluta T. potem ko se je ponižala …

2. refl. in med. vreči se na tla, pasti na kolena: provolvere se alicui ad pedes L. ali provolvi ad pedes L., Cu., ad pedes alicuius Fl. ali ad genua alicuius L., tudi genibus (dat.) alicuius T., Iust. pasti pred koga, pred kom (na kolena), poklekniti pred koga, pred kom.

prūnum -ī, n (izpos. προῦ(μ)νον) češplja, sliva (sad): H., Pr., Mart. idr., pruna cerea V. ali cereola Col. mirabele, prunaque … verum etiam generosa novasque imitantia ceras O. rumene, prunaque, non solum nigro liventia suco O. modre, silvestria Plin. trnulje.

prūriō -īre (prim. pruīna)

1. srbeti: frons prurit Cels., angulus ocelli prurit Iuv.

2. metaf.
a) srbeti koga kaj = hoteti srbeti koga = α) o udih = skominati koga po tepežu (udarci), hoteti biti tepen: malae an dentes tibi pruriunt? Pl. ali jih hočeš dobiti po licih ali po zobeh? β) bati se tepeža (udarcev): dentes (scapulae) pruriunt Pl., dorsus totus prurit Pl. γ) netiti se, goreti = zmeden biti: caput prurit Pl.
b) o človeku = imeti srbečico α) = skominati koga po polteni nasladi (poltenem razkošju), biti pohoten (hotljiv), biti razkošen: Pl., Iuv., Mart. idr., cum matre et sorore prurit Cat.; metaf. o stvareh: Cael., carmina pruriant Mart., quod pruriat (pohotnost) incitare Cat., prurire opusculum Sulpitiae Aus.; z acc. neutr. nam. adv.: tam blandum prurit Mart. β) hlepeti po čem, stremeti za čim, želeti si česa: vitulus prurit in pugnam Mart.

prymnēsius 3 (gr. πρυμνήσιος) k zadnjemu ladijskemu krnu sodeč, kŕmen: funis Isid. ali pālus Luc. fr., P. F. za privez(ovanje) ladje k bregu.

psallō -ere, psallī (tuj. ψάλλω)

1. brenkati (igrati) na strune, poseb. brenkati ali igrati na citre, cítrati, peti ob citranju (ob spremljavi citer): Prud. idr., psallendi scientia Aur., cantare et psallere iucunde Suet., qui canerent voce et qui psallerent Gell., psallere et saltare elegantius quam necesse est probae S., docta psallere Chia H.; brezos.: in caelo cantatur et psallitur Arn., Calliope princeps sapienti psallerat ore Caesius Bassus ap. Prisc.

2. peti (Davidove) psalme ob spremljavi strunskega glasbila ali brez njega: Eccl.; brezos.: psallitur Sid.

psētta (psītta) -ae, f (gr. ψῆττα) pséta (psíta), vrsta morskega lista ali kambale, sicer imenovana rhombus (gl. rhombus): terra quidem, hoc est vado maris excavato, condi per hiemes torpedinem, psettam, soleam tradunt Plin.

pseudothyrum -ī, n (gr. ψευδόϑυρον) (od)zadnja, skrivna vratca (naspr. ianua): per palatii pseudothyrum Amm.; metaf.: pseudothyro ali per pseudothyrum na skriven način, (na)skrivaj: ea quemadmodum ad istum postea per pseudothyrum revertantur, tabulis vobis et testibus iudices planum faciam Ci., idem domi quam libidinosus, quam impurus, quam intemperans, non ianua receptis, sed pseudothyro intromissis voluptatibus! Ci.

psyllion -iī, n (gr. ψύλλιον) bot. bolhač(a), dresen (čisto lat. herba pulicaris ali pulicaria): Plin.

ptisanārīum (tisanārium) -iī, n (ptisana) ptizanárij = zavretek (poparek) iz ječmenovega pšena (zdroba, ješprenja) ali riža: ptisanarium oryzae H., Prisc.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

pūbertās -ātis, f (pūbēs1)

1. spolna godnost, doraslost, zrelost, dozorelost, možatost, leta, godna za ženitev (ženilo) ali možitev (možilo): Sen. ph., Ap., Suet. idr., nondum pubertatem ingressus T., annos pubertatis egressus Iust.; occ. moštvo, moškost, rodilna zmožnost, zmožnost ploditve, plodnost, rodilnost: inexhausta T.

2. meton.
a) mlečna brada, mah, puh: Plin., dentes et pubertas naturā exsistunt Ci.; metaf. kosmatina, kosmatinje na rastlinah: incipientis uvae Plin.
b) dorasla mladina (naspr. cānī): Val. Max.

pūbēs¹ -eris (gl. pūbēs²)

1. spolno goden, goden za ženitev (ženilo), godna za možitev (možilo), doras(t)el, dozorel, zrel, polnomočen: Crassus ap. Ci., Mel., Fest., prope puberem aetatem L., priusquam pubes esset N.; subst. pl. pūberēs -um, m dorasli (odrasli, zreli) moški (naspr. impūberēs ali impūbēs): omnes puberes interficere C., L., omnes puberes armati (za orožje sposobni) convenire coguntur C.

2. metaf. dorasel, dozorel, sočen: folia V. — Soobl. puber in pūbis -eris: po Prisc.

Pūblicius 3 Publícij(ev), ime rim. rodu. Njegova najznamenitejša predstavnika sta brata L. in M. Publicius Malleolus Lucij in Mark Publicij Maleol, edila, ki sta (l. 296) naredila ali razširila in potlakala glavno pot (clivus Publicus) na Aventin ob „Trojnih vratih“ (porta Trigemina): Varr., L., O., Fest. — Od tod adj. Pūbliciānus 3 Publícijev, publícijski: lacus Ci. ep. (menda ob Publicijevi poti (clivus Publicius) na Aventin), actio Icti. lastninska tožba bonae fidei posessoris, ki jo je vpeljal pretor Publicij.

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.