Franja

calliblepharum -ī, n (gr. καλλιβλέφαρον) sredstvo, s katerim so si barvali (črnili) obrvi, barvilo (črnilo) za obrvi: Varr. ap. Non., Plin.

Calliopē -ēs, f (Καλλιόπη „Lepoglasa“) Kaliopa, samogovoreče ime ene od Muz, epske boginje, pri pesnikih pa sploh vsake poezije; mitološka Orfejeva mati, upodabljali so jo s pisalno tablico in črtalnikom: Ci. ep., Lucr., H. idr.; ime za vse Muze: vos, o Calliope, precor V.

2. met. = pesništvo, poezija, pesem: quem mea Calliope laeserit O. — Soobl. Calliopa -ae, f: Arn.; pesn. tudi Calliopēa -ae, f (Καλλιόπεια) Kaliopeja: V., O., Pr.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

callithrix (callitrix) -t(h)ricis, f (gr. καλλίϑριξ lepolasa) kalitriha,

1. rastl., iz katere so pripravljali barvilo za lase: Plin.

2. neka vrsta etiopskih opic: Plin.

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

Camīrus -ī, m (Κάμειρος) Kamir,

1. heroj in ust. mesta Kamira; častili so ga na otoku Rodosu: Ci.

2. mesto na zahodni obali otoka Rodosa: Mel., Plin. Od tod preb. Camīrēnsēs -ium, m Kamirci: Macr.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

Canachēnī -ōrum, m Kanahenci, nekakšni cigani, ki so se ukvarjali s čarovništvom: Arn.

canālicolae -ārum, m (canālis¹ 1. in colere) reveži, ki so postavali na forumu ob kanalu: P. F.; sg.: Gell.

canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.

1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.

2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.

Candēlifera -ae, f (candēla in ferre) Svečonosnica, Rojenica, Kandelifera, porodna boginja (ker so pri porodu prižgali svečo): Tert.

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

candidus 3, adv. -ē (candēre)

1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.

2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.

3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q.

canēphoros (Canēphoros) -ī, f (ἡ κανηφόρος) košek noseča, v pl. Canēphoroe Kanefore, device, ki so ob gr. praznikih na glavi nosile košarice z darovi za žrtvovanje bogovom; le kot kipi: aënea duo... signa... virginali habitu..., Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant; Canephoroe ipsae vocabantur Ci., canephoros eiusdem (Scopae) Plin., (Praxiteles) fecit... canephoram (heterocl.) Plin.

Canīnius 3 (canīnus) Kaninij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime z družinami Galov, Rebilov idr. Poseb. znani so:

1. L. Caninius Gallus Lucij Kaninij Gal(us), tožnik M. Antonija, potem njegov zet; kot tr. pl. l. 56 je sicilskemu prokonz. P. Lentulu Spinterju poskušal preprečiti, da bi na prestol ponovno postavil egipt. kralja Ptolemeja Avleta: Ci. ep., Val. Max.; od tod Canīniānum tempus Kaninijev čas (= leto Kaninijevega tribunstva): Ci. ep.

2. C. Can. Rēbilus Gaj Kaninij Rebil, Cezarjev legat v Galiji, l. 45 s Cezarjem konz., toda le nekaj popoldanskih ur 31. dec., ko je Cezarjev sotovariš nenadoma umrl: C., T., Macr., Caninio consule scito neminem prandisse. Nihil tamen eo consule mali factum est; fuit enim mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci. ep. (šalj.).

3. Can. Rebilus, verjetno sin Gaja Kaninija Rebila, sloviti izprijenec: Sen. ph.

canō -ere, cecinī, cantātum (prvotno cantum) (prim. umbr. kanetu = lat. canito, procanurent = lat. praecinuerint, gr. κανάζω donim, καναχή donenje, hrumenje)

I. intr.

1. (o človeškem glasu) peti, prepevati: Pr., Plin. idr., canere voce Ci., Gell., si absurde canat is, qui se haberi velit musicum Ci., ad tibicinem (tibiam) canere Ci. peti ob spremljavi piščali, non canere surdis V., movit Amphion lapides canendo H., lunam deducere canendo O., simplex canendi ratio Q.; ret. pojoč govoriti: inclinata ululantique voce more Asiatico canere Ci.

2. (o živalih) peti: gallina cecinit Ter. je zakokodakala, victores galli canere solent Ci. kikirikajo, canit corvus Ci. kroka, (noctua) canit per umbras V. skovika, merula canit aestate Plin.

3. (o glasbi in glasbilih) glasiti se, zveneti, doneti, razlegati se, igrati: tubae utrimque canunt Pl., tuba cornuaque cecinerunt L., ubi quartae vigiliae signum cecinisset L., classicum canit C., L. trobi se za napad, cum in eius conviviis symphonia caneret Ci., silvae canunt avibus Lucr.; met. (o ljudeh) z abl. instrumenti igrati, trobiti na kaj: canere voce vel fidibus Ci. peti ali brenkati, c. harundine O., iunctis harundinibus O. na pastirsko piščal piskati, tibiā Q., citharā T.

II. trans.

1. (o ljudeh) peti, prepevati: versūs Enn. ap. Ci., Varr., Gell., carmen Ci., Cu., Q., Suet., sacra (= hymnos) V., ad certos verba canenda modos O., „io“, magna voce, „triumphe“ canet O., Tib., canet indoctum, sed dulce bibenti H. neizurjeno, toda prijetno; preg.: cantilenam eandem canere Ter. kar naprej eno in isto trobiti; occ.
a) opevati, v pesmi slaviti, proslavljati, poveličevati: ad tibiam clarorum virorum laudes (slavna dejanja) atque virtutes Ci., suas et imperatoris laudes L., laudem victorum Ph., reges et proelia V., arma virumque cano V., regum facta c. H., seu deos regesve canit (Pindarus) H., cecini Gigantes O., c. maxima bella et clarissimos duces Q., amicitiam suam et Metrodori grata commemoratione Sen. ph.
b) s proleptičnim obj. peti, pesniti, zložiti (zlagati): Ascraeum carmen V., neniam Suet.; od tod
c) prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napoved(ov)ati (o preročiščih, ki so svoje prerokbe naznanjala v verzih): ut haec, quae nunc fiunt, canere di immortales viderentur Ci., Cicero... etiam (ea), quae nunc fiunt, cecinit ut vates N., haec deinde canit divino ex ore sacerdos V., c. obscura H., Sabella quod (fatum) puero cecinit divinā motā anus urnā H., ut caneret fera Nereus fata H., c. ambages horrendas, prodigium V., fata abdita senis pedibus Tib., eventūs Tib., oracula tristia, omina, fatum, arcanum ferale Lucan., responsa Sil.; preg.: vana surdis auribus c. L. = bob ob steno metati; z ACI: te mihi mater, veridica interpres deûm, aucturum caelestium numerum cecinit L., hoc Latio restare canunt V., et feminae in furorum turbatae adesse exitium canebant T.; abs.: nobilis ut grandi cecinit Centaurus alumno H.; o učiteljih (filozofih) oznanjati, podajati: quae diu latuere, canam O.; iron.: praecepta canam H.; (o Fami) raztrobiti, razglasiti (razglašati): Fama facta atque infecta canens V., Fama digna atque indigna canit Val. Fl.

2. (o živalih) peti, tudi naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, javiti: veterem in limo ranae cecinere querelam V. (posnemajoč Aristofanov βρεκεκεκέξ) so žalostno kvakale; z ACI: anser Gallos adesse canebat V., nec ei cornix canere potuit recte eum facere, quod... Ci. nobena vrana ga ni mogla poučiti.

3.
a) na kako glasbilo igrati, (za)trobiti (poseb. voj.): bellicum c. Ci., L. na boj zatrobiti, classicum cani iubet C., signa canere S., L. (s trobento) znamenje za napad dati; receptui c. Auct. b. Afr., T., Caesar receptui cani iussit C., (Hasdrubal) receptui propere cecinit L., receptui canit L. trobi se za umik; pren.: Q., receptui canente senatu Ci.; omnia intus canere Ci. vse na notranjo struno igrati, od tod preg.: hoc carmen hic tribunus plebis non vobis, sed sibi intus canit Ci. pri teh izjavah ne misli... na vas, ampak le na svoj prid; pesn.: canere receptūs (= receptui) O., tuba canit ludos V. daje znamenje za igre.
b) (o stvareh) skladno (ubrano, blagoglasno) zveneti, glasiti se: Q. (I, 10, 24).

Opomba: Gen. pl. pt. pr. canentum: Lucr. Nenavaden pt. fut. canitūrus: Vulg.