Franja

audiō -īre -īvī (in -iī) -ītum (prim. gr. αἴσϑομαι in αἰσϑάνομαι zaznavam, ἀΐω čujem, lat. oboediō iz *obaudiō).

1. slišati = sluh imeti: apertis atque integris et oculis et auribus nec videre nec audire Ci., ea gens... propter magnitudinem sonitus sensu audiendi caret Ci. nima sluha, je gluh(o), eius ex miseriis videndo fructum caperes maiorem quam audiendo Ci.; occ. poslušati = posluževati se sluha: loquere, audio Ter., audisne ali audin'? Ter. ali poslušaš? audi, Iuppiter, inquit, audite fines... L.

2. s sluhom zazna(va)ti, (za)slišati, (za)čuti koga, kaj, o čem, po slišanju (= po drugih, od drugih, tudi po branju) izvedeti kaj, o čem; abs.: audivi et credo Ter., ades, audi paucis (z malo besedami) Ter., mane audi Pac. fr., se non audivisse, sed vidisse dicit Ci.; pogosto kot vrinek ut audio Ci. kakor slišim, ut audimus L. kakor se sliši, kakor pravijo; z dopolnilom
a) z obj. v acc.: quem ego hic audio? quidnam audio? quod verbum audio? Ter., a. vocem alicuius Pl., Ci., visi audire vocem L. zdelo se jim je, da slišijo glas, vidistis hominem et verba eius audistis Ci., quod Romae audierat, nuntiavit Ci., a. adventum eius Cu.; met.: audite litteras, decretum praetoris Ci.; v pass. z nom.: auditus est strepitus cum fremitu Ci., legionum seditio audita est aliquando T. slišalo se je o..., missis... copiis, quae ex longinquo in maius audiebantur T. ki jih je govorica zaradi daljave povečevala, carmina non prius audita H. ne prej slišane; z grškim dat.: cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., exclamat, ita ut populo patribusque audita vox pariter sit L., Iulius Vargus nondum mihi visus ac ne auditus quidem Plin. iun.; pogosto v absolutnem abl.: hāc auditā pugna, clamore audito C., auditis hostium copiis L., audita mutatione principis T.; z dvojnim acc.: te, ut spero, propediem censorem audiemus Ci. ep.; v pass. z dvojnim nom.: tantum Camillus auditus imperator terroris intulerat L. vest, da je Kamil vojskovodja, tubarum sonus multiplex auditur Iust. se sliši kakor kaj pomnoženega, se pomnožuje; subst. pt. pf. audītum -ī, n kar se je izvedelo po slišanju, govorica, glas: cum peribat, vidi, non ex audito arguo Pl., nihil habeo praeter auditum Ci., audito fuit eruditior Vell.
b) z neodvisnim govorom: audies: „o virum fortem“ Ci. slišal boš, govorilo se bo o tebi, audit continuo: „quis homo hic aut quo patre natus?“ H., quam multas matres audivi illo tempore: „quidnam volui, quae peperi?“ Sen. rh. sem slišal govoriti, audivi veterem convivam: „hic nescio quid boni debet esse“ Petr.
c) z ACI: audivit Dioni cuidam permagnam venisse hereditatem Ci., regem nostrum Cluilium causam huiusce esse belli audisse videor L. slišal sem, kakor se mi zdi, da..., audiet cives acuisse ferrum H.; tako tudi (pri zgodovinopiscih) kot absolutni abl. audītō dobivši vest: audito Machanidam refugisse Lacedaemonem L., audito venisse missu Agrippinae nuntium T.; v pass. z NCI: Bibulus nondum audiebatur esse in Syria Ci. ep., Caesar a Gergovia discessisse audiebatur C.; pri neposrednem zaznavanju acc. s pt.: idque Socratem... audio dicentem Ci., ut neque eum querentem quisquam audierit N. ga ni slišal tožiti.
č) z odvisnim vprašanjem: praetereuntes audiebant, quid praeco enumeraret Ci., volo tamen audire, quid sit, propter quod... L. rad bi vendar slišal, auditisne, ut poena mea postuletur? T. kako se zahteva...
d) s quod, cum, dum: quod de capite iste dempsit, quo tandem modo vobis... audiendum videtur? Ci., saepe soleo audire Roscium, cum ita dicat Ci., auditus est certe, dum ex eo quaerit Suet.; od kod? z e(x): noctu audita (est) ex delubro vox L., e Macedonum castris signorum concentur... audiebatur Cu.; pren. od kod? = od koga? unde quidque auditum dicant Pl., is, unde te audisse dicis Ci., unde vix ter in anno nuntium audite possunt Ci.; večinoma pa s praep.: quod facinus (scelus) ex te audio? Pl., e Davo audivi Ter., quando hoc quisquam ex te (iz tvojih ust), Caesar, audivit? Ci., audiere ab novo duce novum consilium L., audivi a (ex) maioribus natu Ci.; redkeje v tem pomenu z de: saepe hoc audivi de patre et de socero meo Ci.; o kom ali o čem? z de: illos etiam (convenire aveo), de quibus audivi et legi Ci., cum de te ex te ipso (= iz tvojih pisem) audiebam Ci. ep., quod quisque eorum de quaque re audierit C., credit de suo adventu esse auditum N.; zoper koga? z in in acc.: quod se in eum audisse dixisset Ci. ker je bil trdil, da je slišal nekaj neprijetnega o njem.

3. occ.
a) (po)slušati (kako govorečo osebo, kako poročilo): audiamus igitur Sextilium! Ci., cum audiretur silentio M. Caelius tribunus plebis Ci., Rhodii cum silentio auditi sunt L., ne in senatu quidem aequis auribus audiebatur L., non secundis auribus patrum auditus est consul L., id Philotas haud iniquo animo audiebat Cu., rex audivit de pace L. je poslušal mirovne pogoje, Archias audiebatur a M. Marcello Ci. = Arhiji so bila vrata M. Marcela vedno odprta, legationes audire Suet. = predse pustiti (namreč na zaslišanje); z grškim dat.: auctores (svetovalci) signa relinquendi... universis exercitibus palam in contione audiuntur L.; Poseb. (o učencu ali poslušalcu) poslušati kakega učitelja, poslušati (obiskovati, hoditi na) koga predavanja ali predavanje o čem: studiosus audiendi N., Cleanthes..., qui Zenonem audivit Ci., audivi Metrodorum, cum de his ipsis rebus disputaret Ci., in astrologia C. Sulpicium audivimus Ci., cotidie ad audiendum aliquem ventitare Plin. iun.; subst. pt. pr. audiēns -entis, m α) slušatelj, poslušalec: audientis animum movere, animos audientium permovere ali inflammare Ci., Hanno... non cum assensu audientium egit L., movere audientium affectus Q. β) poslušalec krščanskega pouka, katehumen, novovernik: Tert.
b) (o sodniku) zasliš(ev)ati, izpraš(ev)ati: aliis audientiubus iudicibus, aliis sententiam ferentibus C., semel auditis testibus condemnati sunt Ci., a. de ambitu Ci., (Rhadamanthus) audit dolos V., a. servum Suet., cum de vinculis educitur audiendus Amm. na zaslišanje.
c) uslišati: Curio ubi... neque cohortationes suas neque preces auditas vidit C., in quo di immortales meas preces audiverunt Ci., veluti sensisset auditas preces L., audiit et caeli genitor... intonuit laevum V., audivere, Lyce, di mea vota H., laborantes utero puellas ter vocata audis H., a. orantem O., audiat aversā non meus aure dens Tib.
č) pritrjujoč poslušati = pritegniti (pritegovati) komu, čemu, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu, prizna(va)ti, prista(ja)ti na kaj, verjeti: nec Homerum audio, qui... ait... Ci., tanta imbueremur superstitione, si vos audire vellemus Ci., si fabulas audire volumus Ci.; abs. audio (to) rad slišim = priznavam, že verjamem, to velja, to je nekaj, dobro: istum exheredare in animo habebat: audio, nunc dicis aliquid, quod ad rem pertineat Ci.; nil audio Ter. nič nočem slišati, nič ne maram vedeti (o nobenem ugovoru), non audio Ci. o tem ne maram nič slišati, tega ne prizna(va)m, na to ne pristanem, to ne velja, to pa ne.
d) (po)slušati koga ali kaj = poslušen (pokoren) biti komu, čemu, pokoriti se komu, čemu; z acc.: sapientiam istam Ci., te audi, tibi obtempera Ci. ep., si me audiatis L., si me satis audias H.; pesn. o stvareh: neque audit currus habenas V., nec quae (sagitta) magis audiat arcum O.; tako tudi: cornum maxime audit sorbus Plin.; predklas. in poklas. tudi z dat.: istis magis audiendum quam auscultandum censeo Pac. ap. Ci., sibi potius audirent Ap.; v reklu: dicto (dat.) audientem esse na besedo poslušen (pokoren) biti: non fore dicto audientes milites C., qui dicto audientes in tanta re non fuissent Ci., villicus domino dicto audiens sit Ca., si potest tibi dicto audiens esse quisquam Ci., ne plebs nobis dicto audiens... sit L., dicto audiens fuit iussis absentium magistratuum N.

4. „slišati se imenovati“ = imenovati (zvati, klicati) se da(ja)ti, imenovan biti, imeti (šteti) se za koga, kaj, veljati za koga, kaj, sloveti: rexque paterque audisti coram H., Matutine pater, seu Iane libentius audis H., si curas esse, quod audis H. za kar veljaš, za kar te imajo, subtilis veterum iudex et callidus audis H. slavijo te kot...; z inf.: solum, quod quondam... fodisse... audit... Amphitryoniades Cat.; z adv. bene audire (= καλῶς ἀκούειν) hvaljen biti, po dobrem sloveti, na dobrem glasu biti, dobrega slovesa biti, male (redkeje graviter) audire (= κακῶς ἀκούειν) grajan (zmerjan) biti, po slabem sloveti, na slabem glasu biti, slabega slovesa biti: benedictis si certasset, audisset bene Ter., innocentes ergo et verecundi sunt, ut bene audiant et rumorem bonum colligant Ci., si herum insimulabis avaritiae, male audies Ter., erat surdaster M. Crassus, sed aliud molestius, quod male audiebat Ci., insuetus male audiendi N., amici Appii..., qui me idcirco putent bene audire, velle, ut ille male audiat Ci. ep.; od koga? pri kom? velle bene audire a parentibus, a propinquis, a bonis etiam viris Ci., ab ipsis inimicis male audire Q.; po čem? zaradi česa? z abl.: quod illorum culpa se minus commode audire arbitrarentur Ci. na slabšem glasu, iterum falso crimine male audit Sen. rh.; v pozni lat. glede na kaj z in in abl.: male audire in Maevia Galla nupta Macr., male audire in scortis Ps.-Q.

5. pren. gram. (poklas.)
a) kaj v tem ali onem smislu slišati = kaj v tem ali onem smislu pojmiti, ume(va)ti: Vulcanum pro igne vulgo audimus Q., sic enim auditur et depugnares Q., hoc pro pleno atque perfecto auditur Gell., ut sic audias „subruptum“ tamquam „certamen erit“ Gell.
b) kako besedo obenem z drugo slišati = razume(va)ti, v mislih dostaviti (dostavljati): simul enim auditur coepit Q.

Opomba: Kontr. impf. (pesn.) audībat O., audībant Cat.; druge skrčene oblike: audīn' (= audisne) Pl., Ter., audisse, audissem, audisset, audisti(s) Pl., Ter., Ci. idr., auditin (= audivistine) Pl., audivistin (= audivistine) Pl.; star. fut. (pesn.) audībo Enn., audībis Enn., Caecil. fr., Pl. — Svetopisemska latinščina ta glagol veže v različnih pomenih tudi z gen. (prim. sl. poslušati česa).

Bagophanēs -is, m Bagofan, vojskovodja Dareja Kodomana: Cu.

Bomilcar -aris, m Bomilkar, punsko moško ime.

1. kart. vojskovodja v vojni zoper Agatokleja: Iust.

2. kart. vojskovodja pod Hanibalom: L.

3. zaupnik kralja Jugurte, ki pa ga je naposled ubil zaradi izdajstva: S.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Carānus -ī, m Karan

1. mak. kralj: L., Vell., Iust., Aus.

2. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

Cēnsōrīnus -ī, m Cenzorin, ime Marcijevega rodu: L., Val. Max. Poseb.

1. L. Marcius Cens. Lucij Marcij Cenzorin, konz. l. 149; kot ljubitelj gr. znanosti in omike se je veliko družil z učenimi Grki: Ci., L. epit.

2. C. Marcius Cens. Gaj Marcij Cenzorin, gr. izobraženi govornik, ki ga je hvalil Ci., kot Marijev vojskovodja je bil ujet in usmrčen od Sule: L.

3. C. (po nekaterih L.) Marc. Cens. Gaj (Lucij) Marcij Cenzorin, učenjaški prijatelj Horacija, ta mu je posvetil 8. odo IV. knjige; konz. l. 8, umrl splošno obžalovan l. 2 po Kr.: H., Vell.

4. Censorinus, rim. gramatik, ki je l. 238 po Kr. izdal ohranjeno knjigo De die natali: Prisc., Sid.

Cereālis² (Ceriālis), -is, m Cerealis, Cerialis, rim. priimek, poseb.

1. Anicius Cer. Anicij Cerealis, consul designatus, l. 65 po Kr. se je sam usmrtil, ko so ga ovadili Neronu kot udeleženca Pizonove zarote: T.

2. Petilius Cer. Petilij Cerealis, Vespazijanov vojskovodja, ki se je bojeval zoper Klavdija Kivilija: T.

3. Iulius Cer. Julij Cerealis, pesnik, ki je spesnil Gigantomahijo, prijatelj Plinija ml.: Plin. iun., Mart.

Chabriās -ae, m (Χαβρίας) Habria, atenski vojskovodja, padel l. 358 pri obleganju otoka Hiosa: N.

Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,

1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.

2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.

3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.

4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.

Cimōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Κίμων) Kimon, Miltiadov sin, roj. l. 504, umrl pred Kitijem na Cipru l. 449, atenski državnik in vojskovodja, ki je l. 469 ob Evrimedontu premagal Peržane: Ci., N. idr. — Lat. soobl. cimō -ōnis: Val. Max.

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

Cleocharēs -is, m (Κλεοχάρης) Kleohar, gr. vojskovodja pod Aleksandrom Vel.: Cu.

Cleombrotus -ī, m (Κλεόμβροτος) Kleombrot,

1. špart. vojskovodja, l. 371 padel pri Levktrah: Ci.

2. akademijski filozof iz Ambrakije: Ci., Lact., Aug.

Cleuās -ae, m Kleva, vojskovodja mak. kralja Perzeja: L.

Clītus -ī, m (Κλεῖτος) Klit, vojskovodja FilipaII., umoril ga je Aleksander Vel.: Ci., Cu., Vell., Sen. ph.

Conōn -ōnis, m (Κόνων) Konon

1. atenski vojskovodja in admiral od l. 413. do 393.: Ci., N., Iust.

2. sloviti astrolog in matematik z otoka Samosa ok. l. 230: V., Cat., Sen. ph., Serv.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

Correus -ī, m Korej, belovaški vojskovodja: Hirt.