Franja

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

Bacchium -iī, n Bakhij, otok ob maloazijski obali: L.

Calactē -ēs, f (iz Καλὴ ἀκτή) Kalakta, mesto na severni sicilski obali: Ci., Sil., Prisc. Od tod adj. Calactīnus 3 iz Kalakte, kalaški: Ci.; subst. Calactīnī -ōrum, m Kalakčani, preb. Kalakte: Ci.

Camīrus -ī, m (Κάμειρος) Kamir,

1. heroj in ust. mesta Kamira; častili so ga na otoku Rodosu: Ci.

2. mesto na zahodni obali otoka Rodosa: Mel., Plin. Od tod preb. Camīrēnsēs -ium, m Kamirci: Macr.

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

Carystos -ī, f (Κάρυστος) Karist

1. mesto na južni obali Evboje: Pl., L., Tib. Od tod adj.
a) Carystēus 3 karistovski: vada O., marmor Isid.
b) Carystius 3 (Καρύστιος) karistovski, iz Karista: Cels., marmor Plin., columellae Plin. iun.; subst. Carystiī -ōrum, m Karistovci, preb. Karista: L.

2. mesto v Liguriji: L.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.

1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.

2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Citium -iī, n (Κίτιον, fen. Kittim) Kitij,

1. mesto na južni obali Cipra, Zenonov roj. kraj: N., Plin. Od tod adj.
a) Citiēnsis -e kitijski, iz Kitija: Zeno Gell.
b) Citiēus 3 kitijski, iz Kitija: sal Plin.; večinoma pl. subst. Citiēī -ōrum, m Kitijci, preb. Kitija: Ci. Subst. Citiōs -ei, m (Κιτιεύς) Kitijec: Zeno Ci.

2. mesto v Makedoniji: L.

Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod

1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.

2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.

Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,

1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.

2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.

Corcȳra -ae, f (Κόρκῡρα, Κέρκῡρα) Korkira,

1. otok v Jonskem morju (zdaj Kérkira), Krf: Ci. ep., C., N., L. idr. Od tod adj. Corcȳraeus 3 (Κορκυραῖος) korkirski, s Korkire: epistula Ci. ep. pisano s Korkire, bellum N. s Korkiro, rex (= Alcinous) Mart., Corcyraeus (= Alcinoi) hortus Mart. Kot subst. Corcȳraeī -ōrum, m Korkirci, preb. Korkire: Ci. ep., N., L.; v sg.: te Corcyraeum Cressia turba putet O.

2. otoček ob ilirski obali, imenovan zaradi gostih gozdov Nigra aliΜέλαινα, Črna Korkira, Korčula: Mel., Plin.

Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

Crīmīssus ali Crīmīsus (tudi Crīnīs[s]us, Crīmēssus) -ī, m (Κριμισ[σ]ός) Krimis, Krimiz (Krinis, Kriniz, Krimes), rečica na jugozahodni sicilski obali (pri Egesti); ob njenih bregovih je Timoleont l. 342 premagal Kartažane: N., V., Hyg. idr.

Crīthōtē -ēs, f (Κριϑωτή) Kritota, mesto na vzhodni obali traškega Herzoneza: N., Plin.

Crommyū acris -idis, f (Κρομμύου ἄκρα) Kromijev rt na severni obali Cipra: Cassius in Ci. ep.

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.