Franja

observābilis -e (observāre)

1. opazen, opazljiv, viden: namque ut in armorum certamine adversos ictus et rectas ac simplices manus cum videre tum etiam cavere ac propulsare facile est, aversae tectaeque minus sunt observabiles Q., quin ille annum observabilem fecerit circumactu suo, haec mensem minoribus se spatiis flectens? Sen. ph., Albius Tibullus, eques Romanus, insignis forma cultuque corporis observabilis Suet. fr.

2. upoštevanja vreden, znamenit, izreden: quae cuncta nos quoque observabili patientia sustinere censebat Ap., nox ista est observabilis Domini Vulg.

prae-clārus 3 (prae in clārus)

1. zelo svetel, presvetel, zelo bleščeč, zelo jasen, prejasen: lux, sol Lucr., iaspis Iuv.; occ. (pre)lep, (pre)krasen: arma Cu., facies S., vultus Lucr., res H. lepo imetje, situs (sc. urbis) ex omni aditu praeclarus ad adspectum Ci., cum tam praeclaram urbem cepisset, hanc pulchritudinem delere noluit Ci.; subst.
a) praeclāra -ōrum, n dragocenosti, dragotine, dragotinje: is quem iste et audierat multa se cum praeclara habere et suspicabatur Ci.
b) praeclārum -ī, n (sc. dictum) krasen izrek: praeclarum igitur illud Platonis Ci.

2. metaf.
a) imeniten, znamenit: et ea quae eximia plerisque et praeclara videntur parva ducere Ci., praeclarum dicendi genus Ci.
b) zelo znan, (pre)slaven, sloveč: pugna Ci., patientia famis Ci., stirps deorum V.; occ. razvpit, zloglasen, razslut, slaboglasen: qui nunc sceleribus suis ferox atque praeclarus est S.; iron.: praeclarum nescio quid adepti sunt Ci.
c) sijajen, izboren, izvrsten, odličen, zelo dober: Plin. idr., indoles Ci., praeclarissimum facinus N., praeclarum hoc quoque Thrasybuli N. slavno dejanje, slavni podvig; z abl.: gens bello praeclara V.; z in z abl.: multi in philosophiā praeclari Ci.; z gen.: eloquentiae praeclarus T. sloveč v govorništvu = sloveč govornik; praeclarum est z ACI zelo častno je: Ci. ep. — Adv. praeclārē

1. prav (zelo) jasno, (zelo) razločno: agere, explicare, intellegere Ci.

2. sijajno, krasno, izbrano, izborno, izvrstno, odlično: gerere negotium, meminisse, dicere Ci., pugna in tabulis picta praeclare Ci., facere Ci. =
a) dobro storiti (delati) komu, pomagati: Plin.
b) kaj izvrstnega storiti (napraviti): simulacrum praeclare factum ex marmore Ci., p. facta N. preslavna dela, se nihil nisi praeclarissime fecisse Ci. le preslavna dela.

spectō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. speciō -ere)

1. gledati, pogledati (pogledovati), zreti, ozreti (ozirati) se, ogledati (ogledovati) (si, se), razgledati (razgledovati) se, opazovati, (pre)motriti: Afr. ap. Isid., Ter., Varr., Lact. idr., quam magis specto, minus placet mihi hominis facies Pl., oculi spectando (sc. mi) dolent Pl., spectare intro, quoquo Pl., spectatumne venimus? L., alte spectare Ci. kvišku gledati ali (pren.) visoko meriti, za visokim stremeti, imeti visoke cilje, specta me modo Pl., ut spectare aliquid velimus et visere Ci., vultum nati, terram O., quem forum omne spectat H., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H. da strmi nad teboj (da te občuduje) tisoč oči, spectat oculis devorantibus draucos Mart. upira poželjive oči v … , poželjivo zija v … , Zoroaster primus siderum motus diligentissime spectasse dicitur Iust., Africa haec maxime spectat Plin. v Afriki se to najbolj opaža; spectare ad dextram Pl., huc ad me specta Pl., spectabat ad Io O., domus, quae spectat in nos solos Ci., cum omnes in unum spectent (pren.) Ci. obračajo oči nanj edinega, upirajo poglede le vanj, spectare in omnem partem poli Sen. tr.; specta, quam arte dormiunt Pl., spectandum, ne cui anulum det Pl., saepe tui specto, si sint in litore passus O.; z inf.: spectet currere Gangem Sen. tr., minaces ire per caelum faces specta Sen. tr.; brezos.: cum plausu congregari feros (sc. pisces) ad cibum adsuetudine in quibusdam vivariis spectetur Plin.; occ. (z drugimi) gledati igro (igre) ali igralca (borca) v gledališču (cirku(su)), biti navzoč (biti prisoten, prisostvovati) pri igri (igrah); abs.: Q. idr., matronae tacitae spectent Pl., magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., spectatum veniunt, veniunt spectentur ut ipsae O.; z obj.: nullam (sc. fabulam) aeque invitus specto Pl., spectare Megalesia, gladiatores Ci., poëmata Pupi, ludos H., ludos spectatum ire N., spectare Circenses, pugiles Suet., fabula spectata H. ki so jo že enkrat gledali (videli) = že prikazana, že uprizorjena; z inf.: spectavi iam pridem comicos ad istum modum sapienter dicta dicere Pl.; od tod subst. pt. pr. spectantes -ium, m gledalci, gledalstvo, občinstvo, publika, publikum: L.

2. metaf.
a) preizkušajoč (po)gledati, ogledati (ogledovati) si, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati: cui nunc hoc (sc. argentum) dem spectandum, scio Pl., spectatur in ignibus aurum O.; pren.: hunc igni spectatum arbitrantur Ci. da je dal skozi (= prestal) preizkušnjo v ognju, da je preizkušen v ognju.
b) (po)gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, (pre)motriti, premotrivati, opaziti (opazovati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), (pre)tuhtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati): specta rem modo Pl. toda le čakaj (kot grožnja), audaciam meretricum specta Ter., spectare caeli signorum ordinem et pulchritudinem Ci. ap. Non., voluptates procul spectare (naspr. propter intueri) Ci., si spectanda causa est Ci., alterius spectare laborem Lucr.; occ. (po)gledati, ozreti (ozirati) se na kaj, imeti kaj pred očmi, upoštevati kaj, v poštev (ozir) vzeti (jemati) kaj: sive verba sive rem spectare vultis Ci., in philosophia res spectatur, non verba penduntur Ci., in iudice spectari debet et fortuna et dignitas Ci., spectare tempus C., hoc spectans C., spectare victoriam Q., spectare ad delectationem Varr., ad suam magis ille gloriam quam ad salutem rei publicae spectarat Ci., si ad vitulam spectas V.; z odvisnim vprašanjem: quid deceat vos, spectare debetis Ci., non spectandum est, quid dicat Ci.
c) presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), preceniti (precenjevati), sklepati na kaj, glede koga, česa: animum tuum ex animo spectavi meo Ter., ex meo otio tuum specto Ci. ep., nemo illum ex trunco corporis spectabat Ci., non igitur ex singulis vocibus philosophi spectandi sunt Ci., neve haec nostris spectentur ab annis V., spectemur agendo O., rem, non hominem spectari oportet Corn., beneficium a deteriore parte spectare Sen. ph.; occ. preizkusiti (preizkušati): in dubiis hominem spectare periclis Lucr.; sicer večinoma kot adj. pt. pf. spectātus 3, gl. spodaj.
d) (o osebah) gledati, ozirati se po čem, gledati na kaj, misliti na kaj, iskati kaj, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, stremeti, težiti za čim, k čemu, hlepeti za čim, po čem, želeti kaj, meriti na kaj, usmeriti (usmerjati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu: magna, mores, ea, quae sunt in usu vitaque communi Ci., commune bonum Lucr., locum probandae virtutis suae spectare C. ozirati se za priložnostjo = iskati priložnost, gratiam victoris L., hominis … iam Alexandri opes spectantis Cu., qui fortunam belli spectaverant Cu., spectare defectionem L. ali arma (boj) L., Cu. ali fugam Cu. ali nihil nisi fugam Ci. ep. misliti na … : z ad: ad imperatorias laudes ali ad imperatoris artes spectare Ci., plebs ad defectionem spectat L., gens ad rebellionem spectat L., mulier ab scelere ad aliud scelus spectat L.; s finalnim stavkom: spectavi semper, ut tibi possem esse coniunctus Ci. ep., haec spectans, ut … C.
e) (o stvareh) meriti kam, na koga, kaj, (do)tikati se koga, česa, zadevati koga, kaj, spadati h komu, k čemu, nanašati se na koga, kaj, biti povezan s kom, čim, biti v zvezi s kom, čim: hoc longe alio spectabat N., quo id spectat? Ci., quo igitur haec spectat oratio? Ci., quorsum haec spectat omnis oratio? Ci., ad te spectat oratio mea Ci., consilia ad salutem sociorum spectaverunt Ci., ea non tam ad religionem spectant Ci., spectare ad ius Ci., ad hanc emptionem duo genera agrorum spectant Ci., prima et media verba spectare debent ad ultimum Ci., quod spectet … ad bene beateque vivendum Ci.; nostra consilia in sempiternum tempus spectare debent Ci.; solvendi necessitas debitorem spectat Dig.; s finalnim stavkom: res eo spectat, ut non videamini esse contenti Ci.; occ. nagibati se k čemu, obračati se k čemu, iti v smeri česa, kazati na kaj, nakazovati kaj: ad interregnum spectat res Ci. ep., si ad perniciem patriae res spectabit Ci., ad arma spectare L., nonne videtis … rem ad seditionem spectare? L., parva ex re ad rebellionem res spectare videbatur L.
f) gledati, biti obrnjen, ležati, stati, biti v smeri proti čemu (poseb. o mestnostih): Graeciam spectare Ci. ep., L., cum dixisset sepulchrum dirutum proram spectare L., Acarnania solem orientem spectat L., qua parte (sc. Creta) spectat orientem S. ap. Serv., orientem spectantes terrae Cu., quae (sc. ora) spectat aestivum orientem Plin., occidentem spectare Cu., e quibus haec (sc. ianuae frons) populum (nam. publicum proti ulici) spectat at illa Larem O.; s praep.: ager, qui in ventum Favonium spectet Varr., spectare in meridiem Ca., munitiones non in urbem modo, sed in Etruriam etiam spectantes L., in exteriorem partem spectare Cels., in ea parte, quae ad fretum spectaret Ci., quae pars collis ad orientem solem spectabat C., spectare ad orientem Vitr., ad meridiem C., Aquitania … spectat inter occasum solis et septemtriones (= proti severozahodu) C., vestigia … omnia te adversum spectantia H.; z adv.: introversus spectant … vestigia Luc. ap. Non., nulla retrorsum (sc. spectantia vestigia) H., villae, quo spectent porticibus Varr., ut pili sursum spectent Cels., retro spectare Cels., ut ora eorum deorsum spectent Col.; meton. o ljudstvih: sedem in meridiem versam Arabes spectant Cu., Belgae … spectant in septemtrionem et orientem solem (proti severovzhodu) C. — Od tod adj. pt. pf. spectātus 3

1. viden: contra spectatam rem S. zoper očitno(st).

2. izkušen, preizkušen (preskušen), zanesljiv, dokazan, zanesljivo (preizkušeno, dokazano) pošten: servus Ter., homo Ci., vir Ci., Gell., bello spectata iuventus V., adulescentia Luc. ap. Non., Ci., fides O., fides spectata et cognita Ci., virtus Ci., H., integritas Ci., spectatae integritatis vir L., spectata castitas L., pietas V., O., spectata in bello fortitudo Cu., spectatissimum sit L.; z gen.: sui spectatior Amm.; z ACI: mihi satis spectatum est Pompeium malle S.

3.
a) (o ljudeh) ugleden, odličen, izvrsten, vrl, pošten, vreden spoštovanja, spoštovan, hvalevreden: viri Pl., Ci., honestissimus et spectatissimus vir Ci., spectatissimi viri Ci. ep., spectatissima femina Ci.; z inf.: quo non spectatior alter voce movere fora Sil. ni znal bolje.
b) (o stvareh) vreden ogleda, izvrsten, znamenit, znan: artificium, naves Plin., paeninsula spectatior Plin., laurus spectatissima, spectatissimum insigne Plin. — Adv. le v superl.: spectātissimē florere Amm. prekrasno, rebus spectatissime ministrat Amm. zelo (res) izvrstno.

vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.

ampliusculus 3, adv. -ē (amplius) precej znamenit, precej imeniten, precejšnji: fortuna Ap., ampliuscule scribere Sid. nekoliko obširneje.

per-nōbilis -e (per in nōbilis)

1. zelo znan, zelo sloveč, zelo slaven, zelo znamenit, slovit: epigramma Graecum Ci., est et Abydo obiacens Sestos, Leandri amore pernobile Mel.

2. zelo imenitnega rodu, zelo imeniten, preimeniten, zelo plemenit: matronae Lamp., genus Aur., quid (sc. loquar) Tyro et Sidone tenuitate perlucidas, micantes purpura, plumandi difficultate pernobiles? Vop.

cūriō¹ -ōnis, m (cūria I, 1.)

1. kurion (prim. cūria I, 1.) kurijski načelnik, kurijski svečenik (ki me je bil na roko flamen curialis pomožni svečenik): curiones dicti a curia Varr., curio maximus L., P. F. (gl. cūria I, 1.).

2. oklicevalec, glasnik: epigrammata curione non egent Mart. — Kot nom. propr. Cūriō -ōnis, m Kurion, priimek Skribonijevega rodu (gl. Scrībōnius 3); poseb. C. Scribonius Curio Gaj Skribonij Kurion, znamenit govornik, velik zapravljivec in ljubitelj razkošja, sprva republikanec, potem zvest Cezarjev privrženec, tribunus plebis l. 49, padel v Afriki v boju zoper numidskega kralja Jubo: Ci., Plin., Suet. Od tod adj. Cūriōniānus 3 Kurionov: equites Auct. b. Afr.

Flāvius 3 (flāvus) Flávij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. M. Flavius Mark Flavij („Plavec“), tr. pl. l. 327 in 323: L.

2. Cn. Fl. Gnej Fl., znamenit pravnik, aedilis curulis l. 304, tajnik Apija Klavdija Slepega (gl. fāstus 3): Ci., L.

3. gl. pod Timbria.

4. gl. pod Timbria.

5. gl. pod Timbria.

6. L. Fl. Lucij Fl., priča zoper Vera (Verres): Ci.

7. Fl. Scaevīnus Fl. Scevin, senator, zarotnik zoper Nerona: T.

8. T. Fl. Vespasiānus Tit Fl. Vespazijan, roj. 17. 11. l. 9 po Kr. pri Reati, si je kot Neronov namestnik podvrgel Palestino l. 67—69, cesar 69—79: T., Suet.

9. njegov istoimeni sin in naslednik, roj. 30. 12. l. 41 po Kr., umrl 13. 9. l. 81: T., Plin. iun., Suet.

10. prejšnjega brat T. Fl. Domitiānus Tit Fl. Domicijan, cesar od 13. 9. l. 81 do 18. 9. l. 96 po Kr.: T., Suet. Flavius ultimus Iuv. Kot adj. = Flavijev: Flāvia domus T. Flavijeva rodbina = trojica cesarjev Flavijcev, Fl. gens Mart., Suet. — Od tod

1. subst. Flāviālis -is, m (sc. flāmen) posebni svečenik Flavijevega rodu (to svečeništvo je ustanovil ces. T. Flavij Domicijan): collegium Flavialium Suet.

2. adj. Flāviānus 3 Flavijev =
a) pravnika Gneja Flavija (gl. zgoraj pod št. 2.): ius civile Flavianum Dig.
b) cesarja T. Flavija Vespazijana: partes T.; subst. Flāviānī -ōrum, m flavijevci, pristaši cesarja Vespazijana: Suet.

Frontō -ōnis, m (frontō) Frónton, rim. priimek, poseb. M. Cornelius Fr. Mark Kornelij Fr. iz numidijske Kirte, stoik, znamenit govornik in odvetnik, učitelj M. Avrelija in L. Vera, umrl okrog l. 170 po Kr. Od tod adj. Frontōniānus 3 Frontonov: decreta Dig.; pl. subst. Frontōniānī -ōrum, m frontonovci, Frontonovi učenci: Sid.

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

Halicarnassus (-os) ali Halicarnāsus (-os) -ī, f (gr. Ἁλικαρν(σ)σός) Halikarnás, najlepše mesto v Kariji, dorska naselbina, rojstni kraj zgodovinopiscev Herodota in Dionizija pa pesnikov Hekataja in Kalimaha. Kraljica Artemizija je tam svojemu soprogu Mavzolu (Mausōlus) postavila znamenit nagrobni spomenik (Mausōlēum Mavzolej(on)): Ci., L., Cu., Mel., Iust. — Od tod

1. Halicarnasse͡us -ī, m (gr. Ἁλικαρνασσεύς) Halikarnašan: Ci., N., Q.

2. Halicarnassēnsēs -ium, m: L. ali Halicarnassiī -ōrum, m: T. Halikarnašani, Halikarnasijci.

Hecataeus -ī, m (Ἑκαταῖος) Hekatáj

1. Miletčan, zgodovinar in zemljepisec okrog l. 549—477: Plin.

2. znamenit umetnik v reliefu (cizelir): Plin.

Hippōnax -actis, m (Ἱππῶναξ) Hipónaks znamenit jambski pesnik iz Efeza, okrog l. 540 v Klazomenah, od tod imenovan tudi Clazomenius Klazomenski; izumil je verz (gr. σκάζων) šepavi jamb (holijamb): Ci., H., Plin. — Od tod adj. Hippōnactēus 3 (Ἱππονάκτειος) Hiponaksov = zbadljiv, rezek: praeconium Ci. ep. (o zabavljici Licinija Kalva); subst. Hippōnactēī -ōrum, m (sc. versūs, σκάζοντες) Hiponaksovi veri: Ci.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

Menippus -ī, m (Μένιππος) Meníp

1. kiniški filozof, ki ga je posnemal Varon (Varro): Ci., Macr. — Od tod adj. Menippēus 3 (Μενίππειος) Menípov, meníp(ov)ski, menipéjski: saturae Menippeae Gell., Macr. menipejske satire (zabavljice, zabavljivke), naslov Varonovih satir, haeresis Varr.; od tod o Varonu samem: Varro Menippeus Arn.

2. iz Stratonikeje, znamenit retor, pri katerem je študiral tudi Ciceron: Ci.

3. oficir Filipa V.: L.

Neratius 3 m Nerátij(ev), ime rodovne veje iz Samnija. Znana sta:

1. Neratius Priscus Neratij Prisk, znamenit pravnik, po rodu iz samnitskega mesta Sepin (Saepinum), avtor številnih del o pravu: Dig.

2. L. Neratius Marcellus Lucij Neratij Marcel, brat Neratija Priska: Plin. iun.

Salmacis -idis, f (Σαλμακίς) Salmákida

1. znamenit vrelec v Kariji, ki je baje imel moč, da je pomehkuževal: VITR., STAT., FEST., Salmacis obscenae undae (gen. qualitatis) O., (prim. O., Metamorphoses 4, 285–286). Od tod metron. Salmacidēs -ae, m Salmákidin sin, apel. = mehkuž, mehkužec, mehkužnež, mehkužnik, mehkužen človek: ENN. AP. CI.

2. nimfa vrelca Salmakida: O. (z voc. Salmaci).

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

Xenoclēs -is, m (Ξενοκλῆς) Ksénokles iz Adramitejona, znamenit govornik, s katerim se Cicero(n) med svojim bivanjem v Mali Aziji l. 78 veliko družil: Ci.