nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n
1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.
2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.
3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.
Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.
Zadetki iskanja
- olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)
1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.
2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.
3. meton.
a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.
Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago. - pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)
1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.
2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun. - prō-pōnō -ere -posuī -positum
1. javno, spredaj, pred koga, kaj postaviti (postavljati), izpostaviti (izpostavljati), predložiti (predlagati): vexillum C., signum pugnae L., pugnae honorem V., praemium Ci. idr., decem tabulas L., sacra in album elata in publico L., ora oculis Ci. (po)kazati; occ.
a) javno nabiti, objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): fastos populo, legem in publicum Ci., edictum C., L., Suet., libellum Suet., auctionem Suet. napovedati, napraviti, epistulam Ci.
b) naprodaj (v prodajo) postaviti (postavljati), naprodaj imeti, prodajati: Iuv. idr., aliquid venale Ci., Suet., libellos Ci., neque proponi cereus (kot voščeno doprsje, kot voščen doprsni kip) opto H.; od tod: mulier omnibus proposita Ci. vsem naprodaj, vsem ponujena; abs.: proponere in nundinis Vulg.
2. metaf.
a) pripovedovati, predavati, opis(ov)ati, razložiti (razlagati), (na)povedati: rem gestam, sua merita, consilia C., de Galliae moribus C., viros notissimos Ci. omeniti, navesti, id, quod constat, nudum proponere L., quod antea tacuerat C., quae proposueram Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae ipse intelligat, quae civitas queratur C., proponat, quid dicturus sit Ci.; z ACI = trditi: Cels.
b) naznaniti (naznanjati), obljubiti (obljubljati), obetati, določiti (določati), ponuditi (ponujati), (za)pretiti: praemia (alicui) Ci., C., N., munus Suet., millies sestertium gratuitum in trienii tempus Suet. na posodo ponuditi, mortem natura omnibus proposuit Ci., poenam improbis, iniurias Ci.; v pass. = biti na (v) dogledu: proposita invidia, morte Ci.; occ. α) predložiti (predlagati) kako snov v odgovor ali razpravo, zastaviti (zastavljati), da(ja)ti (npr. kako nalogo), poveriti (poverjati), naložiti (nalagati): nihil erat propositum ad scribendum Ci. ep. od tebe nisem dobil snovi, da bi o njej pisal, nisem imel (ni bilo) kaj pisati, sic est propositum, de quo disputaremus Ci., proponere quaestionem N., aenigma Vulg., his quasi themata Lamp. β) dati na voljo, dati na izbiro: cum ex altera parte proposita haec sint Ci., si condicio proponitur C. γ) (na)svetovati, predpisati, zapisati (o zdravniku): remedia morbo N.
c) (v duhu) predstaviti (predstavljati) si, postaviti (postavljati) si pred oči, predočiti (predočati) si, domisliti se, domišljati si, zamisliti (zamišljati) si: sibi reges, metum Ci., vitam Sullae ante oculos vestros proponite Ci., vim fortunae animo L. motriti, premišljati, immanes beluas Sen. rh., sibi spem C. nadejati se, upati, neque sibi ullam spem victoriae propositam habere Auct. b. Alx. niti se ne kakor koli zanašati na zmago, hoc sibi solacii, quod … C. se tolažiti s tem, da … , tali condicione propositā C. ob takih razmerah, v takem položaju; tudi = postaviti (postavljati) pred oči, predočiti (predočati) komu drugemu: utile proposuit nobis exemplar Ulixen H., exemplar tam mihi quam tibi ad imitandum propositum Ci. je pred očmi; pass. proponi pogosto = čakati koga: Ci.
d) zavzeti se, vtepsti (vtepati) si v glavo, vbi(ja)ti si v glavo, (na)kaniti (se), nameniti (namenjati) se, skleniti, odločiti se: erat iter a proposito (od nakanjene, od nameravane) diversum C., quod animo proposueram Ci. kar sem si bil prihranil za konec, quem de propositā sententiā nulla contumelia possit depellere Ci. od mnenja, ki si ga je bil ustvaril (vtepel v glavo, ki si ga je bil zastavil), etsi seiunctum est re propositā N. ni v skladu z zamišljenim; s finalnim stavkom: cum mihi initio proposuissem, ut animos … iudicum commoverem Ci., his idem propositum fuit quod regibus, ut ne quā re egerent, ne cui parerent, libertate uterentur Ci.; z inf.: Vell., Suet., nisi proposuissem omnes angulos tecum epistola circumire Plin. iun.; poseb. alicui propositum est ali samo propositum est z inf. zavzeti se za kaj, zamisliti si kaj, skleniti, odločiti se, nameniti se, (na)kaniti (se), nakana (namera, namen, smoter) koga biti: mihi propositum est ostendere consilia Sestii Ci., nec mihi causas aequare propositum est L., est enim propositum colligere eos, qui … Ci., si tamquam inimicum et hostem insectari propositum est L.; tako tudi: unum illud propositum habebat, continere in amicitia civitates Hirt. zatrdno je bil sklenil samo to, je bil težil samo za tem edinim smotrom (ciljem) = imel je samo en cilj: …
e) predpostaviti (predpostavljati), postaviti (postavljati) za (kot) premiso (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: cum proponimus Ci. — Od tod
I. adj. pt. pf. prōpositus 3
1. izpostavljen, priložen: bello L., telis fortunae Ci., oppida Romanis proposita ad copiam commeatus praedamque tollendam C.
2. preteč, grozeč: vitae periculum Ci. —
II. subst. pt. pf. prōpositum -ī, n
1. nakana, namen, namera, smoter, cilj, sklep: Ph., Sen. ph. idr., habere C., tenere C., N. držati se, assequi Ci., peragere H., destituere, mutare O., a proposito deterreri Ci. ali averti L., victor propositi H., vir proposito sanctissimus Vell. najčistejših namenov, quo proposito Vell. ali hoc proposito, ut … Sen. rh. s tem namenom.
2. occ.
a) načelo, načrt, vodilo (osnova) življenja: Iust., Iuv., Sen. ph., Vell. idr., tenax propositi vir H., mutare propositum Ph.
b) predmet (govora, razprave), stav, glavna misel (stvar, tema(tika)), osnovni (glavni, osrednji) predmet, rek: ad propositum venire N., ad propositum reverti Ci. ali redire Ci., Cels., proposito haerere H., a proposito aberrare, declinare, egredi Ci., testatur haec fabella propositum meum Ph.
c) splošna razprava, splošno premišljevanje, splošno razmišljanje o kakem predmetu (= gr. ϑέσις, naspr. causa, gr. υπόϑεσις): Ci.
d) (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Sen. ph., Cass. - proprius 3 (etim. nedognana beseda) veže se z gen. in dat.
1. komu (izključno) pripadajoč, le (edino, samo) moj (tvoj, njegov itd.), (le) v lasti koga bivajoč, lasten, svojski (naspr. communis, alienus, aliunde sumptus): Iust., N., Val. Max. idr., horreum, navigium H., familia Ci., tria praedia Capitoni propria traduntur Ci., sequebatur turba propria (domača), alia cognatorum sodaliumque, alia publica (v kateri so bili meščani) L., proprius viribus bella gerere L., proprios ungues purgare H., proprio Marte O. s svojsko hrabrostjo, s svojskim pogumom, proprio sumptu ludos edere T., propriā pecuniā militem iuvare T., ista calamitas communis est utriusque nostrûm, sed culpa mea propria est Ci., ex proprio usu agere Vell. sebično ravnati, assumpto aliunde uti bono, non proprio, non suo Ci.; pogosto v zvezi s svojilnimi zaimki: proprius et suus, suus et proprius, suus proprius, noster proprius L., Ci.; subst. proprium -iī, n last(nina), svojina: vivere de proprio (ob svojem, ob lastnih sredstvih) Mart., amittit merito proprium, qui alienum adpetit Ph., propria (svojino) retinere Amm., ad propria („na svoje“ = domov) remeare ali reverti Amm.
2. occ.
a) svojstven, značilen, lasten, tipičen, poseben, bistven (naspr. communis, universus): id non proprium est senectutis vitium, sed commune valetudinis Ci., libertas propria (posebna lastnost, posebna značilnost) Romani et generis et nominis Ci., Caesari proprium et peculiare sit clementiae insigne, quod … Plin., sua propria facultas Ci.
b) pravi, v pravem pomenu rabljen: res omnes certis ne propriis vocabulis nominare Ci., verbum proprium Ci., nomen Ci., Varr.; subst. proprium -iī, n značilno (tipično) znamenje: proprium est alicuius z inf. ali ut značilno znamenje koga je, za koga je značilno, komu je lastno, značilnost (lastnost, posebnost, tipika ipd.) koga je: fuit hoc proprium populi Romani longe a domo bellare Ci., hoc est epistulae proprium, ut is, ad quem scribitur de his rebus, quas ignorat, certior fiat Ci.
c) oseben, poseben, individualen, izključen, izrecen, samoedin, edin: nulla est in re publicā causa mea propria Ci., factum proprium est Thrasybuli N. osebna (izključno) Trazibulova zasluga, propria laus Pelopidae N. izključno Pelopidova, pabulatoribus praesidio proprio (v posebno obrambo) flumen transisse C., propria ipsius veneratio Cu., propria lex Ci., superbo decreto addidit propriam ignominiam L., propriis nominibus incusant vallum T., offensus urbi propriā irā T. ki je imel mesto še posebej „na piki“, ki je bil na mesto še posebej jezen (razsrjen), tribuni plebi, quasi proprii (edini) iudices et defensores Eutr., hunc mihi da proprium laborem, hanc operam V. stori (izkaži) mi to posebno ljubezen.
d) stalen, stanoviten, trajen, neminljiv: neque quicquam ulli proprium in vitā est Acc. ap. Non., nilne esse proprium quoiquam! Ter., propria munera H., parva munera diutina, locupletia non propria esse consueverunt V., ne quis civis propriam aut suam rem ullam queat dicere Ci. smatrati (šteti) za trajno ali svojo posest, quod ut illi proprium sit atque perpetuum, optare debetis Ci., si illud de duobus consulibus perenne ac proprium manere potuisset Ci., victoriam propriam se eis daturum Auct. b. Afr. trajno (= zanesljivo, gotovo) zmago, propriā voluntate esse N. zanesljivega mišljenja, proprius amator Pl. stanoviten, zanesljiv. — Adv. propriē
1. kot izključno svoje imetje (svoje premoženje, svoj imetek), kot izključno svoje, vsak zase (za sebe), izključno, izrecno (naspr. promiscue): tamen promiscue toto (sc. campo) quam proprie parvā parte frui malitis Ci., id, quod proprie meum est laudasti Ci., cuius causam neque senatus publice neque ullus ordo proprie susceperat Ci.
2. svojstveno, svojsko, lastno, tipično, posebno, značilno, osebno, osobito: difficile est proprie communia dicere H. tisto, kar je splošno (splošne stvari, splošne pojme), individualizirati (orisati kot posamezno, posebno), magis proprie nihil possum dicere Ci.
3. posebno, posebej, zlasti, predvsem: provectus in maledicta nunc communiter Romanorum, nunc proprie ipsius Quinctii L., ea crimina in hunc proprie conferuntur Ci., proprie rei militaris periti L., cuius (sc. sermonis) proprie studiosus fuit Q.
4. pravzaprav, v pravem pomenu: quod (sc. pronuntiare) illud honestum, quod proprie vereque dicitur Ci., maxime tum dicitur proprie, novam fabulam cum agunt Varr. - rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.
- Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:
1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.
2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.
3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.
4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.
5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.
6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.
7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.
8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.
9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.
10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.
11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.
12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.
13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.
14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.
15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.
16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.
17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.
18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.
19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.
20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.
21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN. - temperō -āre -āvī -ātum (tempus1)
1. (o)topliti, segre(va)ti, (o)mlačiti: quis aquam temperet ignibus? H., veris comites, qui mare temperant (topli vetrovi) H.; occ.
a) (o)hladiti: etesiarum flatu nimii temperantur calores Ci., scatebris arentia temperat arva V. napaja, moči.
b) (kaj mlačnega, kaj z mešanjem) pripraviti (pripravljati), (z)mešati: desiderii temperare pocula H., balneum Mart., vinum Plin., venenum Suet., venena Lact.; pesn.: lectas herbas temperat O. pripravlja mlačne obkladke z izbranimi rastlinami.
2. metaf.
a) spraviti (spravljati) v pravo razmerje, umeriti (umerjati), prav (z)mešati: quod simplex esse debet, ex dissimilibus temperari non potest Ci. sestaviti se, acuta cum gravibus temperans Ci., acetum melle Plin., pira malo Eccl. cepiti.
b) prav (pravilno) pripraviti (pripravljati), prav (pravilno) obdelati (obdelovati): ferrum Plin. kaliti, ferramentum Eccl., unguentum Plin.
c) prav urediti (urejati), ravnati, uravna(va)ti, voditi, vladati, upravljati: sol temperat orbem O., temperare ratem O. krmiliti, krmariti, homines a Platone moderati et temperati Ci., temperat (sc. Iuppiter) terram inertem, mare ventosum et urbes H., temperare res hominum ac deorum H., rem publicam legibus Ci., Gallica ora frenis H. brzdati, senem delirum H. voditi; pesn.: Musam H. uravnati pesem, testudinis strepitum H.
d) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), (u)tešiti (uteševati), (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati), (o)militi (omiljevati): temperat aequor (sc. Neptunus) V., mollit animos et temperat iras V., amara lento temperat risu H.; prim.: victoriam temperare Ci., duces temperandae victoriae impares T. zmago zmerno izkoristiti, annonam macelli temperare Suet. postaviti zmerne cene za živila, temperata (olajšan) frumenti subvectio T.
e) držati se mere, poznati (imeti, ohranjati) mero, vdrž(ev)ati se, (u)krotiti se, (o)brzdati se: difficile est in potestatibus temperare S.; z dat.: sibi C., Corn. idr. vzdrž(ev)ati se; od tod temperare lacrimis L., T. ali laetitiae, linguae, irae L. ali sermonibus, risu T. ali verbis ac minis T. zadrž(ev)ati kaj, vzdrž(ev)ati se česa, poznati (imeti, ohranjati) mero v čem, (o)brzdati, (u)krotiti kaj, temperare oculis nequire L. ne moči vladati očem = nehote morati tja pogledati; toda: temperare oculis non posse Cu. ne moči zadržati solze, ne moči vzdržati se solz; z abl.: manibus, risu L. vzdrž(ev)ati se česa, urbibus oppugnandis L. opustiti obleganje; z ab: neque eos temperaturos ab inuriā existimabat C., temperare a lacrimis, a caedibus L.; z in: in amore Pl., in multa L.; pesn. z inf. vzdrž(ev)ati se, (o)brzdati se, (u)krotiti se: temperaret dolorem suscipere T., puerum … temperaret tollere Ci., rem quampiam novam exordiri temperandum est Gell.; occ. z dat. ali z ab: = prizanesti (prizanašati) komu, čemu: templis temperatum est L., temperare sociis Ci., hostibus superatis Ci., fidem dedit ab his sacris se temperaturum L.; s finalnim stavkom: quoi male faciundist potestas, quae ne id faciat temperat Pl., quod in pluribus libris ne facerem temperavi Lact., nec nos temperamus imperiis, quo minus illi auxilii egeant L.; s quominus (quo minus): indignatiunculam, quam in cuiusdam amici auditorio cepi, non possum mihi temperare, quominus apud te … per epistulam effundam Plin. iun., non queo mihi temperare, quominus ad hoc pertinentia ipsa Censorii Catonis verba ponam Plin.; s quin: neque sibi homines feros temperaturos existimabat, quin in provinciam exirent C., non tempero mihi, quin utar interdum temerarie verbis Sen. ph.; zadnji dve konstrukciji tudi brez dat. (sibi, mihi): non temperante Tiberio, quin premeret voce, vultu T., ne sedato quidem tumultu temperare potuit, quin ex intervallo subinde facti reminisceretur Suet., vix temperabat, quin diceret: „Quin ego … “ Sen. ph., Arruntius non temperavit, quo minus primo statim libro poneret „ingentes esse famas de Regulo“ Sen. ph. — Dep. soobl. temperor -ārī -ātus sum: Lact. — Od tod
I. adj. pt. pr. temperāns -antis, adv. temperanter poznavajoč (imajoč) (pravo) mero, ohranjajoč (pravo) mero, držeč se (prave) mere, brzdajoč se, zmeren, trezen, vzdržen: frugi hominem et in omnibus vitae partibus moderatum ac temperantem Ci., homo sanctissimus ac temperantissimus Ci., cetera temperanter adiungit T., quibus modis temperanter haberetur T. z mero, temperantius agere Ci. ep.; z a(b): a cibo vinoque et somno multum temperans Aur., cives temperantiores a cupidine imperii L.; z gen.: temperans rei ac famae Ter., gaudii Plin. iun. —
II. adj. pt. pf. temperātus 3, adv. -ē
1. primerno uravnan, primerno urejen (oblikovan), pravilno nastavljen, pravilen: prela Ca.
2. umerjen = ublažen, blag, mil, zmeren, zmerno topel, topel, manj mrzel, mlačen: esca Ci., tempus Varr., annus, locus Col., loca sunt temperatiora quam in Galliā remissioribus frigoribus C., temperatae regiones caeli Vitr., temperate tepebit Ca., arbores humoris temperate habentes Vitr.
3. metaf.
a) umerjen = primerno uravnan, pravilno urejen, ublažen: temperata varietas sonorum Ci., animus temperatus virtutibus L.
b) umerjen = prave mere se držeč, zmeren, miren, resen, umirjen, zastáven, preudaren, pameten, razboren: homo Ci., vir temperatus, constans Ci., homo temperatior in victoriā Caelius in Ci. ep., homo temperatissimus Ci., temperati mores Ci., aequabile et temperatum orationis genus Ci., oratio temperatior Ci., temperatum genus dicendi Suet. trezna, preprosta, vim temperatam di provehunt H., mens temperata a laetitiā H. vzdržujoč se radosti, adversus inimicos temperatus Sen. ph. - triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)
1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.
2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.
3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci. - triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)
1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.
2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm. - via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)
1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.
2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.
3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.
4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.
5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.
Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr. - victor -ōris, m (vincere)
1. zmagovalec, zmagalec, premagovalec, premagalec; abs.: H. idr., victor vagus, parere victori, dubii, victos se an victores putarent L., stipendium … , quod victores victis imponere consuerint C., leges … a victoribus dici, accipi a victis Cu.; z objektnim gen.: victor victorum Pl. = največji izmed zmagalcev, omnium gentium Ci., Atheniensium Cu., hostium H.; tudi: belli Pl., Ci., Stat. ali bellorum Ci., L. v vojni (vojnah), victor Africani belli Vell., Sacroviriani belli T. v vojni s Sakrovirom; z abl.: navali certamine victor V., bello civili victor Ci. ali victores T.; z ex (zaradi): octiens ex provocatione victor Plin.; z loc.: Olympiae victor N. (= gr. Ὀλυμπιονίκης); v apoz. pogosto z adj. pomenom) kot zmagovalec, zmagovit: victor exercitus Ci., C., L., N., victores legiones Pl., Sequani C., Etrusci L., Grai O., victor equitatus T., inimicus Ci., maritus L., hostem victorem videre Ci., victores abeunt V., victores discedere Amm., victorem redire Suet., in ludicro … Hercules victor exstitit Vell., victor equus, victores equi V., victor taurus Lucan., galli (bojni petelini, petelini togotniki) victi silere solent, cavere victores Ci.; pesn.: currus O. zmagoslavni voz, aestus Lucan.; enalaga: victorem rettulit illa pedem O. kot zmagovalka.
2. metaf. zmagovalec, zmagalec, premagalec, obvladovalec, obvladalec: Min. idr., victor Sinon V., victor Iuppiter O. (Metam. 2, 437), animus libidinis … victor S., victor propositi H. po dosegi svojega namena (tj. premagavši vse težave na poti), victores committe, Venus Mart. (8, 43, 3) srečna (ker se jima je želja izpolnila). Kot nom. propr. Victor -ōris, m Víktor (Zmagovalec, Zmagoviti) = „Zmago“, npr. Sex. Aurelius Victor Sekst Avrelij Viktor, rimski zgodovinopisec okrog l. 360 po Kr.: Amm.; kot Herkulov vzdevek: Macr. - victrīx -īcis, f (fem. k victor) zmagovalka, zmagalka, premagovalka, premagalka; kot atrib. (z adj. pomenom in n. pl. victrīcia -ium) zmagovit, zmagovalen, zmagoslaven, starejše zmagljiv: Pl., Min., Cl. idr., victrix Asiae et Europae Roma Fl., manus (tolpa) illa Clodinna in caede civium saepe iam victrix Ci., victrices Athenas fore Ci. bodo zmagale, victrix hedera H. zmago naznanjajoč (znaneč), frons Sen. tr. lovorjeva veja, libido Sen. tr., classis Eutr., victrices naves, copiae Auct. b. Alx., legiones T., flammae O., litterae Ci. ep. ali tabellae O. poročilo (vest) o zmagi, victricia fulmina O., arma V., Sen. ph., Val. Max., Iust., bella Stat., signa Lucan.; metaf.: mater victrix filiae, non libidinis Ci., victrix causa diis placuit, sed victa Catoni Lucan.; zmagovalka včasih = ki je dosegla (dosegša) svoj namen, ki je zadostila (zadostivša) svojim željam: Iunonem victrix adfatur (sc. Alecto) voce superbā V., exsulta victrixque inimica triumpha O.
Opomba: Abl. sg. nav. victrīce: Ci.; tudi victrīcī: L.; gen. pl. victricium: Sen. ph., T., Suet.; tudi victricum: Fest. - vincō -ere, vīcī, victum (indoev. kor. *u̯eik- upirati se, bojevati se, biti sovražen do koga; prim. lat. victōria, victor, per-vicāx, osk. vincter = convincitur, sl. vek, moč, doba življenja, lit. veikà moč, viẽkas moč, sila, življenje, apveikiù, apveīkti obvladati, got. weihan = stvnem. wigan bojevati se, weigar = lat. temerarius, weigarōn upirati se, braniti se, got. waihjo boj, bitka, spopad, stvnem. weigarōn = nem. sich weigern)
I. intr. zmag(ov)ati, biti zmagovalec: Pl., Lucan., Iust. idr., vincere noluit L., vincis, Perseu O. zmagovalec si, dubitat, superari an vincere malit O., sic vincere suevit Pr., vicisse petunt O. hočejo biti zmagovalci, hočejo veljati za zmagovalce, ibi rex Romanus vicit L., vincere bello Romanum L. da Rimljan zmaguje v vojni, etsi pugnando acie vicisset L., sed tamen nostri virtute vicerunt C., non virtute neque in acie vicisse Romanos, sed scientia oppugnationis C.; o tekmujočih borilcih: neque vincere certo V. ne tekmujem za zmago; z notranjim obj.: longinqua bella (v … vojnah) vicisse Iust., equus, spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ap. Ci. ali vicisse Olympia Plin. (prim. gr. Ὀλύμπια νικᾶν) ali vincere Olympia, Isthmia, Nemea, Pythia Vitr. zmagati (biti zmagovalec) na olimpijskih, istmijskih, nemejskih, pitijskih igrah, zmagati v Olimpiji, na Istmu, v Nemeji; pri kaki drugi igri zmagati (zmagovati), dobiti (dobivati): vinci in lusu duodecim scriptorum Q. podleči, ergo ego numquam vici? Q., aliquando ut vincat, ludit assidue aleam Poeta ap. Suet.; z acc. dobička (kot notranjim obj.): vicissem vel L milia Augustus ap. Suet. dobil bi, priigral bi bil; pri pravdanju zmagati, dobiti pravdo: Ter., Ap. idr., vincere iudicio Ci. (o tožniku), vincere iudicium Ci. (o tožencu), vincere sponsione, vincere sponsionem Ci. (gl. spōnsiō), vincere causam suam O. dobiti svojo stvar, Fabio vel iudice vincam H.; zmagati (zmagovati), pre(ob)vladati (pre(ob)vladovati) ob nasprotujočih si mislih ali težnjah: argumentis vincit Pl., Appius vicit, patres vicere eventu comitiorum, vicit tamen ea pars senatus, cui … L., vicit tamen in senatu pars illa, quae … S., victi paucis sententis L. preglasovani; tako tudi: haec sententia vicit L. ali haec sententia vicit in consilio C. ali cum in senatu vicisset sententia, quae … L. je obveljalo; metaf. zmagati, zmoči, pre(ob)vladati, premagati, doseči svoj namen: vicit fortuna rei publicae L., vincet amor O.; kot izraz iz pogovornega jezika: si ita vultis C. no, pa naj velja (pa obveljaj) vaša, vincimus O., vicimus, cui si esse in urbe tuto licebit, vicimus Ci. ep., vicimus et meus est O., vicimus: adsiduas non tulit illa preces Pr., vicisti Pl. prav imaš, viceris Ter., Don. tvoja (ob)veljaj, tvoja naj velja, vincerent … dummodo scirent Suet. naj (ob)velja njihova; z acc. n. (kot notranjim obj.): quae vicerant, publice valebant T. kar so bili dognali. —
II. trans.
1. koga premagati, zmagati (zmagovati) nad kom, premagati (premagovati) koga, zmoči (zmagati) koga, obvladati (obvladovati) koga, nadvladati (nadvladovati) koga, prekositi (prekašati) koga, užugati ipd.: me servulum vicit (sc. verberibus) Ter., vincere Carthaginienses Ci., Gallos C., Gallia, quam bello vicisset C., ius esse belli, ut, qui vicissent (zmagovalci), iis, quos vicissent (premaganci), quemadmodum vellent, imperarent C., urbem pugnando vincere S. fr., omnes gravi proelio vicit N., omnes certamine pedum vincere O.; pri dražbi koga premagati = nabi(ja)ti komu ceno, navi(ja)ti komu ceno, več ponuditi (ponujati) kot kdo: Othonem vincas volo Ci. ep.; v pass.: vinci ab Romano milite assueti L., abiere Romani victores, Etrusci pro victis L. toliko kot premagani, Gallia bello victa C., victi erant quinque proeliis N., hostes victos dare S. premagati, vinceris a timido raptore O.; Othonem vinci posse (pri dražbi) Ci. ep.; nunc victi tristes, … hos illi … mittimus haedos V. spravljeni ob imetje.
2. metaf. koga ali kaj premagati (premagovati), zmagati (zmagovati) nad kom, obvladati (obvladovati) koga, biti kos komu, čemu, starejše zmoči (zmagati), ovlad(ov)ati koga ipd. (o osebah in neživih subj.): si … vincunt aequora navitae H., victum mihi aequor Val. Fl. od mene prepluto, ki sem ga preplul, aliter non viribus ullis vincere … poteris (sc. ramum) V. dobiti, campum turbā vincente Sil. ker je bila množica prevelika za prostor = ker je bil prostor premajhen za množico, victus desiderio Ci., victus somno L., victus libidine, luctu, pudore O., victa labore viae O., victas dedit utilitate manus O. dala se je premagati, vdala se je, corpora victa sopore O., ocelli victi (sc. somno) O., vinci nescia pectora V. nepremagljiva, victa iacet pietas O., victa malis patientia O., viscera vincere flammā V. kuhati, flammam vincere gurgitibus O., dolor vincit invictum virum O., noctem flammis funalia vincunt V. razsvetljujejo, neu turbine venti vincantur (sc. naves) V., victa ratis O., nix, quae Zephyro victa tepente fluit O., annus proventu horrea vincit V. preobtežuje, multa … durando saecula vincit (sc. arbos) V. prečaka, prebije, victa situ … senectus V., lex victa et abrogata L. razveljavljen in odpravljen, victaque concedit prisca moneta novae O., querna glans victa est utiliore cibo O. izpodrinjen, pervigilio … vincantur cibi Plin. se prebavijo, ubi aëra vincere summum arboris haud ullae iactu potuere sagittae V. preleteti po zraku vrh drevesa, iam summas caeli Phoebus (sonce) arces vicerat Val. Fl. je bilo prešlo, vincenda est semita Mart. prehoditi, montes ascensu vincere Cl. preiti, iti čez prelaz; z abstr. obj.: vincere animum Pl., Ci., vincit ipsa rerum publicarum natura saepe rationem Ci., orationem cogitatio facile vincit Ci., ut paene naturam studio vincerent C., vincere difficultates Hirt., ubi regendi spem vicissent (sc. elephanti) L. so bili spodnesli, vincere iram Iust., gemitum T. preglasiti, silentium T. prekiniti.
3. occ.
a) prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati): eam … vicit longitudine Pl., vincere barbaros scelere, hostes crudelitate Ci., ceteros eloquentia Ci., superiores gloriā Ci., exspectationem (opinionem) omnium Ci., beluas morum immanitate Ci., omnes curā, vigilantiā, patientiā, calliditate N., omnes parsimoniā N., aliquem censu O., unctos fugā O., acta patris fortibus actis O., quamlibet mulierculam mollitiā H., odio qui posset vincere regem H., vincere aliquem carminibus V., scribere quod Cassi … opuscula vincat H., stellarum globi terrae magnitudinem facile vincebant Ci.; pesn. z inf.: nec me … vincant in amore columbae dicere Pr. ne bodo mogli bolje povedati, nulli victus … ponere castra Sil. od nikogar ne prekošen, ki ga še nihče ni prekosil v postavljanju tabora, non ullo … amne victus … extendere latius undas Sil. ki je po razširjenosti vodovja ne prekaša nobena reka.
b) koga premagati, preseči, obvladati = razume(va)ti, doume(va)ti, preveriti (preverjati), prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), pripraviti do česa, ganiti, (o)mečiti, zanesti, omamiti: peccavi, fateor, vincor Ter. doumel sem, labascit victus uno verbo Ter., victus patris precibus L., victus genitor V. vdavši se, po vdaji, victa dea est O., adulescentulus eadem audiendo victus est L. se je pustil prepričati, se je vdal, num lacrimas victus dedit? V. ganjen, carmine victae ferae (sc. Eumenides) O. utešene, potešene, potolažene, uxor Arminii … neque victa in lacrimis neque voce supplex T. niti potrta do solz niti ponižujoča se do prošenj, illius iniuriā victa T. pripravljena do (česa), prepričana, victi irā L. zaneseni, ira victa per preces O., pesn. z loc.: victus animi respexit V. ker mu je hrepenenje prevzelo srce; s finalnim stavkom: ergo negatum vincor ut credam H. dam se pregovoriti (prisiliti), da verjamem, vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T. ko so bile nekatere na natezalnici prisiljene pritrditi neresnici (krivo pričati).
c) zmagovito (neovrgljivo) dokazati (dokazovati), izpričati (izpričevati); abs.: si doceo non ab Habito, vinco ab Oppianico Ci.; z obj.: verbis ea vincere V., nec vincet ratio hoc, tantundem ut peccet idemque, qui … H.; z ACI: profecto esse ita ut praedico vera vincam Pl., vince deinde bonum virum fuisse Oppianicum Ci.