Franja

phlasca -ae, f (gr. φλάσκη) vinski vrč: Isid.

sēria -ae, f velika podolgovata, trebušasta lončena posoda, velik vrč, sod, kad, bečvà (bèčva), čebèr (čèber), banja (za vino, olje, sadje idr.): PL., TER., CA., VARR., L., COL., PERS., LAMP., DIG.

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

staminātus 3 (iz gr. στάμνος vrč) v vrč nalit: staminatas (sc. potiones) duxi Petr. iz polnega vrča sem pil = pil sem po moško, dobro sem se ga nacedil.

urceolus -ī, m (demin. iz urceus) vrček, majhen vrč: Varr. ap. Non., Col., Sen. ph. fr., Iuv., Mart. idr.,

vīnārius 3 (vīnum) vinski, vinu namenjen: cella Pl., Vitr., Plin. vinska klet, lacus Ca., Col., palmites Ca., vasculum Pl., vas Ci., crimen Ci. zaradi vinske carine, minister Hier. točaj. Od tod subst.

1. vīnārius -iī, m
a) vinotržec, točaj, krčmar, gostilničar, starejše vinotok: Pl., Suet.
b) hud vinopivec, pijanec: Ulp. (Dig.).

2. vīnārium -iī, n (sc. vās) vinska posoda, vinski vrč: Pl., H., Petr.

calpar -āris, n (iz gr. κάλπις, κάλπη vrč)

1. (sc. vās) vinski sod: Varr. ap. Non., P. F.

2. (sc. vinum) novo (mlado) vino iz soda: Varr. ap. Non., P. F.

calva -ae, f (sor. z gr. κελέβη čaša; prim. lat. testa = vrč, lonec in lobanja) lobanja, črepinja: L., Mart.

Canōpus² (Canōpos) -ī, m (Κάνωπος) Kanop,

1. egipt. božanstvo narave, ki so ga upodabljali kot trebušast vrč s človeško glavo (simbol reke Nila): O.

2. zvezda v ozvezdju Arge (Argo), vidna le na jugu Evrope: Vitr., Lucan., Plin., M. (Cănŏpŏs).

cōnsul -ulis, m, okrajšano v sg. COS., v pl. COSS. (prim. cōnsilium)

1. sprva „prisednik kraljevega svéta“, potem konzul. Consules (množinska obl. je starejša od edninske), ki sta se prvotno (do l. 449) imenovala praetores, sta bila najvišja rimska oblastnika. Po l. 510 (po pregonu kraljev) so jih v centurijskih komicijah volili za eno leto med patriciji, po l. 366 pa tudi med plebejci. Poleg svečeniške (prim. rex sacrificulus) sta imela popolno kraljevo oblast: v miru sta upravljala državo ter bila najvišja sodnika in finančna upravitelja, v vojni pa vojskovodji. Ko pa so v Rimu l. 443 uvedli cenzuro in l. 366 še preturo, se jima je oblast precej zožila: izgubila sta finančno upravo in sodstvo. Službo sta konzula nastopila sprva nav. 1. sekstilija (avgusta), po l. 154 pa 1. januarja. Consul imperiosus, popularis Ci., sellae consulum L., sella consulis Plin. iun. Z besedo consul(es) in z imeni konzulov (v absolutnem abl.) so se označevale letnice in starost stvari in oseb: te (sc. Asinio Pollione) consule V. za časa tvojega konzulovanja, quibus consulibus interierit, non convenit N. ob katerih konzulih = katerega leta, ignoto consule Lucan. neznanega leta, proximis consulibus Ci. prejšnje leto, in destinatos consules Ci. za prihodnje leto, sequentibus consulibus Suet. v naslednjem letu, multos consules inter magna bona numerare Sen. ph. mnoga leta, adiecto (edito) die et consule Icti. s podatkom dne in leta, sine die et consule Icti. brez podatka dne in leta, habere diem et consulem Icti. dan in leto, tot consulum regionumque vina Sen. ph. tolikih let in tolikih vrst vina, amphora centeno consule facta Mart. stoleten, bis tibi consul trigesimus instat Mart. star si skoraj 60 let; imeni konzulov stojita v službeni pisavi v brezvezju (asindeton): M. Claudio Marcello L. Fabio Labione consulibus N., pisatelji pa imeni vežejo z et (pri Ci. in C. dobimo oba načina): C. Claudio Caeci filio et M. Tuditano consulibus Ci., C. Cornelio Q. Minucio consulibus Ci., M. Messala et M. Pisone coss. C., L. Pisone Aulo Gabinio consulibus C.; tudi Mario consule et Catulo Ci., Q. Caepione consule et C. Laelio Ci.; pesn. stoji le eno ime: consule Tullo H. za Tulovega konzulovanja, prim.: Bibuli consulis amphora H. vrč izza Bibulovega konzulovanja. Pomni poseb.: ordinarii consules L., Aus. redna konzula = konzula, ki sta službo redno nastopila s pričetkom leta (po njiju se je leto imenovalo), naspr. consul suffectus L., Lamp. ki je služboval namesto konzula, umrlega pred iztekom leta; consul designatus Ci., L. za prihodnje leto izvoljeni konzul (dokler ne nastopi službe); novi consules L. nova konzula = konzula tega (tekočega) leta, naspr. prioris anni consules L.; consul maior Gell., Fest. konzul, ki je imel oblastništvo (fasces, imperium) ter je predsedoval senatu in komicijam, sprva starejši (od tod maior, sc. natu), pozneje pa tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov, po Julijevem zakonu (lex Iulia) pa oni, ki je imel največ otrok. Rekla: creare consulem Ci. ep. ali consules Varr., Ci., L., Plin. iun. ali aliquem creare consulem (aliquos creare consules, v pass. z dvojnim nom.) C., L., Val. Max. konzula (iz)voliti, koga za konzula (iz)voliti (o ljudstvu), konzula (koga za konzula) (iz)voliti dati (o predsedniku komicij); redk. aliquem dicere consulem ali aliquem dicere consulem cum aliquo L. koga (s kom) za konzula (iz)voliti (o ljudstvu); večinoma aliquem facere consulem (v pass. z dvojnim nom.) koga storiti konzula, koga postaviti za konzula (o ljudstvu) ali (o posamezniku, včasih s pristavkom suffragio suo) storiti, da se kdo izvoli za konzula, glasovati, da se koga izvoli za konzula: L., Vell., Q., Fl., me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., cum C. Fabricio P. Cornelius … gratias ageret, quod se (homo) inimicus consulem fecisset Ci., aliquem facere consulem ordinarium Sen. ph., cum ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., Marius absens consul factus S.; consulem sufficere nadomestno (iz)voliti konzula (prim. zgoraj consul suffectus): sufficere consules L., suffectus in Lucreti (consulis) locum M. Horatius Pulvillus L., ne consul sufficiatur, non timent Ci.; aliquem sibi consulem substituere Vell. postaviti si koga za konzula namestnika, substituere sibi consules Suet.; consulem rogare konzula za volitve predlagati (o predsedniku komicij): ut consules roget praetor Ci. ep. comitia consulibus rogandis habuit Ci.; consulem subrogare konzula za nadomestno volitev predlagati (nasvetovati) ali konzula po narodu (iz)voliti, ozir. (iz)voliti dati (o predsedniku komicij): ad consules subrogandos venire L., in locum collegae consulem non subrogaverat Aur. (prim.: nec [consul P. Valerius] collegam subrogaverat in locum Bruti L.); aliquem declarare consulem objaviti izvolitev koga za konzula, izvolitev konzula razglasiti dati (o predsedniku komicij ali o volivcih samih): me … una vox universi populi Romani consulem declaravit Ci., quos populus proximis comitiis ingenti consensu consulem alterum, alterum praetorem declaravit L., v pass. (z dvojnim nom.): eiusdem hominis voce et declaratus consul et defensus Ci., comitiis habitis consules declarantur M. Tullius et C. Antonius S., consules declarati P. Scipio Nasica L. Calpurnius Bestia S.; v istem pomenu tudi aliquem renuntiare consulem: comitiis centuriatis L. Murenam consulem renuntiavi Ci., dictator … M. Valerium Corvum … consulem renuntiavit L., v pass.: tua voce (consules) renuntiati sumus Plin. iun.; aliquem consulem designare koga za konzula nameniti, koga za konzula prihodnjega leta (iz)voliti (prim. zgoraj consul designatus): Mamertinum consulem d. Amm., v absolutnem abl.: eodem tribuno plebis et inimico consule (za konzula) designato Ci. V službeni pisavi je pogostna zveza pro consule = konzulov namestnik, prokonzul: Siciliae provinciae, cum esses pro consule, praefuisti Ci., pro consule ad Veios esse L., qui ad urbem sunt pro consulibus C., Furius Camillus pro consule Africae T. Iz te zveze je nastal subst. prōcōnsul -ulis, m (gl. to geslo). — Katerikrat je kdo konzul, se pove z acc. (redk. z abl.) neutr. sg. vrstilnih števnikov, kolikokrat pa s prislovnimi števniki: cum primum consul fuerat L. prvič, Marius … septimum consul Ci., Q. Maximo quintum consule Ci., T. Quinctio quartum consule L., tako tudi: C. Flaminius consul iterum Ci. drugič; tertio consules esse Plin. iun. v tretje, tretjič, Marium creatum septimo consulem Quadr. ap. Gell.; M. Aemilius Lepidus, qui bis consul augurque fuerat L. dvakrat, M. Marcellus ille quinquies consul Ci. — Zgodovinopisci včasih rabijo consul nam. proconsul: L. (XXVI, 33, o Klavdiju), Fl., Aur., Eutr., quaestor obtigit P. Africano consuli (bil pa je le prokonzul) N.

2. consul = najvišji oblastnik v municipijih: Aus., L. Fulvius …, Tusculanorum rebellantium consul, … qui … Romae triumphavit ex iis, quorum consul fuerat Plin.

3. consul = Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος): Ap., Vop.

cōthōn -ōnis, m (semit.; Grki so besedo primerjali s κώϑων trebušast lončen vrč) s človeškimi rokami napravljen notranji pristan: cothones appellantur portus in mari interiores arte et manu facti P. F.; poseb.

1.
a) notranji ali vojni pristan v Kartagini z istoimenskim otokom: Serv.
b) notranji pristan pri Adrumetu v Bizaceni: Auct. b. Afr.

2. Cōthōn Koton, otok v Lakonskem zalivu pri Kitajri: Plin. ali v Egejskem morju: Mel.

imprimō (inprimō) -ere -pressī -pressum vtisniti, in sicer

1. z zunanjim obj.: pritisniti (pritiskati) kaj (ali s čim) v ali na kaj, vtisniti kaj komu (čemu). Sklad: ali aliquid alicui (rei), ali pa (redkeje): aliqua re aliquem (aliquid); podlaga, na katero se pritiska, večkrat ni izrecno povedana: impresso genu nitens terrae adplicat ipsum V. s kolenom pritiskajoč nanj, pokleknivši nanj, impresso pollice O., aratrum muris i. H. s plugom potegniti čez zid., epistulae anulum impr. Cu.; occ.: signo impressae tabellae (= tabellae, quibus signum impressum est = quae signo impressae sunt) L. zapečatene, s pečatom zaznamovane; meton.: ne imprimatur iacentibus molibus solum Col. da se ne potlači (poniža); metaf.: non imprimitur animus quasi cera Ci. ne dobi vtiska (kakor voščena tablica), flagitiorum vestigiis Italiam inpressit Ci. ji je vtisnil sledove, jo je pokril s sledovi; pesn.: crater impressus signis V. vrč, pokrit z vgraviranimi podobami.

2. s prolept. (notranjim) obj.: vtisniti, odtisniti; sklad: aliquid alicui rei ali in aliqua re; (ta raba je nastala po nekaki metonimiji): vix impressam orbitam videre possumus Ci., quis est locus, in quo non exstent huius … impressa vestigia? Ci., signa anulis impressa (in cerā) Ci., humi rostro litteram a (imprimit sus) Ci., signum pecori i. V., dente labris notam i. H. z zobom ustnicam znak vtisniti. Pogosto metaf.
a) (v podobi, posneti po vžiganju, žigosanju): imprimitur rei publicae dedecus Ci.
b) (v podobi, posneti po vsekavanju, dolbenju, pisanju): memoria … tabulis publicis impressa Ci. „vsekan“, „vrezan“; prim. sigillum in cerā i. Ci.; pogosto kot fil. t. t.: visum obiectum imprimet in animo suo speciem Ci. bo vtisnil, notitiae visis impressae Ci. vtiski zaznanih pojavov, in omnium animis deorum notionem impressit ipsa natura Ci.

Laestrōgones -um, acc. -as, m (Λαιστρυγόνες) Lajstrigóni, pri Hom. velikani ljudožerci na daljnem zahodu; grška mitologija jih je pozneje umestila na Sicilijo v okolico Leontinov, rimska mitologija pa v Lacij v okolico Formij (Formiae), ki jih je ustanovil Lamos (Lamus; gl. Lamus): Tib., Plin., Iuv., Gell. Sg. Laestrōgon -onis, acc. -ona, m Lajstrigón: quis non Antiphaten Laestrygona devovet? O., „inde Lami veterem Laestrygonis“ inquit „in urbem (= Formias) venimus“ O., prima Leontinos vastarunt proelia campos, regnatam diro quondam Laestrygone terram Sil. — Od tod adj. Laestrōgonius 3 lajstrigónski: amphora H. = vrč formijskega vina, domus (= Formiae) O., campi Plin. (na Siciliji), rupes (= Formiana saxa L.) Sil., recessus Sil., tyrannus (= Antiphates) Sid. poet.; subst. Laestrōgonia -ae, f Lajstrigónija, dežela Lajstrigoncev = Formiae: Ci. ep.

lenticula -ae, f (demin. lēns, lentis)

1. lečica: Cels., Pall., Veg., Aug.

2. metaf.
a) lečasta podoba kake stvari: figura oblonga maxime probatur, deinde quae vocatur lenticula (z inačico lentecula) Plin.
b) lečasta posoda: Ambr., Isid., vasa fictilia, a similitudine quas lenticulas vocant Cels., l. olei Vulg. lečasta oljenka = lečast vrč za olje.
c) lečica = pega (na licu): lenticulam tollunt galbanum et nitrum Cels., in nare prima veluti lenticula Plin.

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

ūter¹, ūtris, m (morda iz *udri- (po etr. posredovanju); prim. gr. ὑδρία vodni vrč; gl. tudi unda) meh: Cu., Plin., Cels., Ap., Iuv., Iust., Dig. idr., uter veteris vini Pl., unctos salire per utres V. čez mastne vinske mehe, Aeolios Ithacis inclusimus utribus Euros O.; kot meh za plavanje in prepeljevanje čez reke: L., Plin., Suet. idr., utribus incubantes transnavere amnem Cu., consuetudo omnium est, ut sine utribus ad exercitum eant C.; metaf.: crescentem tumidis infla sermonibus utrem H. napihni meh = poošabi napihnjenca. — Pl. tudi utria -um, n: Andronius Flacci teget utria Luc. fr., Arn.