Franja

īasiōnē -ēs, f (gr. ἰασιώνη), plotni ali veliki slak: Plin. (po drugih iasine).

inula -ae, f (popačeno iz gr. ἑλένιον) bot. veliki oman (Inula helenium Linn.), cvetica, ki se uporablja kot zdravilo: V., Col., Plin., Lucr., inulas amaras incoquere H.

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

limnēstis (limnētis) -idis, f (gr. λιμνῆστις, λιμνῆτις) bot. veliki stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža, rastl., sicer imenovana centaureum maius: Ap. h.

Māgnus -ī, m Mágnus = Veliki

1. rim. priimek in častni priimek (prim. māgnus II. 2)

2. Flavius Magnus Flavij Magnus, l. 354 po Kr. vicarius Africae: Cod. Th.

3. Vindaonius Magnus Vindaonij Magnus, advokat, l. 373 po Kr. comes sacrarum largitionum, 375—376 mestni prefekt v Konstantinoplu: Cod. Th.

4. Magnus Magnus, Galec iz Narbone, l. 458 po. Kr. magister officiorum, 458—459 praefectus praetorio Galliarum, l. 460 konzul: Sid.

mercātor -ōris, m (mercārī)

1. trgovec, kupec, kupčevalec, poseb. veletrgovec, veletržec, veliki kupec (naspr. caupo prodajalec na trgu, mali trgovec, kramar): Pl., Varr., H., O., Iuv., Sen. ph. idr., multi ad eos mercatores ventitant C., mercatoribus mare tutum non fuisse dicam, cum duodecim secures in praedonum potestatem pervenerint? Ci.; metaf.: mercatores potestatum Lamp. pogajalci, posredniki, mešetarji.

2. kupec, nakupovalec: Lamp., signorum tabularumque pictarum Ci.; metaf.: provinciarum Ci.

3. naslov Plavtove komedije: Varr.

nectareus 3 (gr. νεκτάρεος)

1. nektarski, nektarjev = iz nektarja: aquae O. nektarski vrelci, sokovi (po Stowasserju (pesn.) rosa).

2. nektarski = sladek, okusen, ljubek kot nektar; o vinu: Attica nectareum turbatis mella Falernum Mart.; o vrelcih: fontes Cl. Od tod subst. nectarea (nectaria) -ae, f (sc. herba) bot. veliki oman (Inula helenium Linn.), s katerim so dišavili vino: Plin.

orobanchē -ēs, f (gr. ὀροβάγχη = grah, čičerko topeč) bot. plevel pojálnik, starejše poletni veliki koren, kačja glava (Orobanche maior Linn.): Plin.

oxylapathon -ī, n (gr. ὀξυλάπαϑον) bot. kislica s koničastimi listi, starejše veliki ščav (Rumex acutus Linn.): Plin.

periodus (perihodos: Fest. ) -ī, f (gr. περίοδος)

1. véliki stavek, vélika poved, perióda (= ambitus, circumitus, comprehensio, circumscriptio, continuatio, constructio, structura verborum ali orationis): Q., Plin. iun.; v gr.: comprensio et ambitus ille verborum, si sic περίοδον appellari placet Ci. (Brutus 162), in toto … circumitu illo orationis, quem Graeci περίοδον, nos tum ambitum, tum circumitum, tum comprehensionem aut continuationem aut circumscriptionem dicimus Ci. (Orator 204).

2. zaporedje štirih velikih grških iger (pítijske, ístmijske, nemêjske in olímpijske): perihodos dicitur et in carmine lyrico pars quaedam et in soluta oratione verbis circumscribta sententia; et in gymnicis certaminibus perihodon vicisse dicitur, qui Pythia, Isthmia, Nemea, Olympia vicit, a circumitu eorum spectaculorum Fest.

plaustra -ae, f ozvezdje Veliki voz (Veliki medved = plaustrum 2.): Parrhasis Sid. Veliki voz, Veliki medved.

plaustrilūcus 3 (plaustrum in lūcēre) svet(l)eč (se) kakor Veliki voz (Veliki medved): sub te plaustrilucis luminat ignibus anguis Parrhasias disiciens feras M.

plaustrum (vulg. plōstrum) -ī, n (sor. s plōxemum)

1. tovorni voz: Pl., Varr., V., Pr., Tib., O., Hyg., Vitr., Cu., Col., Sen. tr., Mel., Lucan., Val. Fl. idr., plostrum vetus Ca., plaustrum oneratum percellere Ca., petere, ut mane ad portam adesset, priusquam plaustrum ex oppido exiret Ci., omnia ex fanis, ex locis publicis plaustris evecta exportataque esse Ci., saucios suos iubet in plostris deligatos Hadrumetum deportari Auct. b. Afr., plaustri tecta Lucr., plaustro coniuges liberosque habere L., virgines sacraque in plaustrum imponere L., iugum plaustri Iust., in Iovis templum ire plaustro Iust., signa plaustris avecta Ci., plaustris vectares gementibus ornos V., plostra ducenta H., plostro aut aratro iuvencum consuescere Col., plaustrum sordidum Val. Max., plaustro vehi Val. Max., Iust., plaustro descendere Val. Max.; preg.: plaustrum perculi Pl.

2. metaf. (prim. gr. ἅμαξα) ozvezdje Veliki voz (Veliki medved; prim. plaustra): cur serus versare boves et plaustra Bootes Pr., flexerat plaustrum Bootes O., flexi iam plaustra Bootae Lucan., nam vel Hyperboreae plaustrum glaciale sub Ursae Lucan., lucida versat plaustra Bootes Sen. tr., sidus Arcadium geminumque plaustrum Sen. tr., quantus ab Arctois discriminat aethera plaustris Stat.

polyneuron -ī, n (gr. πολύνευρον) bot. veliki trpotec (čisto lat. Plantago maior): Ap. h.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

rhombos in rhombus, m (tuj. ῥόμβος)

1. vrtavka čarodejev, čarobno kolo: O., Pr., Mart.

2. metaf. morska riba robec (Pleuronectes rhombus Linn.), po drugih veliki robec, romb (Pleuronectes maximus Linn.), plôšča, kámbala, morska riba iz rodu bokoplavutaric: H., Plin. idr.

septem-triōnēs in septen-triōnēs -um, m (septem in triōnēs; prim.: triones enim et boves appellantur a bubulcis etiam nunc maxime cum arant terram; e quis ut dicti „valentes glebarii“, qui facile proscindunt glebas, sic omnes qui terram arabant a terra terriones, unde triones ut dicerentur † de tritu † VARR.) „sedmeri vršeči voli“, „sedmeri vpreženi voli“; od tod staro ime severnega sedmerozvezdnega ozvezdja, imenovanega Veliki voz ali Veliki medved (arctos): PL., CI. idr.; v tmezi: quas (sc. stellas) nostri septem soliti vocitare triones CI. POET. Od tod po paktvorbi sg. septemtriō in septentriō -ōnis, m: septemtrio minor CI., VITR. Mali voz (Mali medved), septemtrio maior VITR. Veliki voz (Veliki medved), gelidissimus septemtrionis axis CU. mrzli severni tečaj.

2. meton.
a) severna stran, sever (naspr. meridies, meridiana regio); v sg.: VARR., VITR., MEL., SEN. PH. idr., septemtrio a Macedonia obicitur L., a septemtrione Nasamones sunt CU. na severu, rigor vicini septemtrionis T.; v tmezi: septem subiecta trioni gens V., Scythiam septemque trionem horrifer invasit boreas O.; nav. in klas. le pl.: VARR., MEL. idr., inflectens sol cursum tum ad meridiem, tum ad septemtriones CI., eorum una pars vergit ad septemtriones C., Gallia sub septemtrionibus posita est C., ventus a septemtrionibus ortus N.
b) severni tečaj: siderum in navigando nulla observatio, septentrio non cernitur PLIN.
c) sever = severni veter (gr. ἀπαρκτίας, aparctiās); v sg.: SEN. PH., acer septemtrio ortus est L.; v pl.: CI. EP.
d) zahod = zahodni, večerni kraji: FL.

stergēthron -ī, n (tuj. στέργηϑρον) rastl. veliki netresk (Sempervivum arboreum Linn.): Ap. h., duo genera eius: maius in fictilibus vasculis seritur, quod aliqui buphthalmon appellant, alii zoophthalmon, alii stergethron, quia amatoriis conveniat, alii hypogeson, quoniam in subgrundiis fere nascitur Plin.

sūmptuōsitās -ātis, f (sūmptuōsus) veliki izdatki, veliki stroški, velika poraba, velika potrošnja, velika utrata, razkošnost, razkošje: Sid.