trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:
I. redni oblastniki:
1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.
2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.
3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —
II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):
1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.
2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.
3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.
4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.
5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.
6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.
7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.
8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.
Zadetki iskanja
- vāstō -āre -āvī -ātum (vāstus)
1. (s)prazniti, izprazniti (izpraznjevati), narediti (delati) kaj pusto (puščobno, prazno), delati (narediti) kaj samostno ali opustelo, (o)samotiti, spremeniti (spreminjati) v puščavo, razljuditi (razljudovati), vzeti (jemati) kaj, čemu, oropati kaj česa, starejše obrezljuditi: forum Ci., agros L., agri (vasi) vastati sunt L., Siculorum civitates Ci., terrae … stirpium asperitate vastari Ci. postati puste, postati nerodovitne (neplodne), vastata lustra Val. Fl. loži brez divjačine; z abl.: vastare cultoribus agros V., fines civibus, aedificiis, pecore Hirt., vastati classe T.
2. occ.
a) (o)pustošiti, pokončati (pokončevati, pokončavati), uničiti (uničevati): S., Hirt., H., Ph. idr., vastandi causā C., vastare agros Ci., C., orbem terrae caede atque incendiis Ci., omnia ferro ignique L., Eutr., ubi igni ferroque Vell.
b) (prebivalcem kake dežele) povzročiti (povzročati) opustošenje, (o)pustošiti, (prebivalce kake dežele) (o)pleniti, (o)globiti (starejše naložiti (nalagati) požigalščino ali paležino): nationes, Mardos T., vastati Macedones Iust. (po mnenju nekaterih so taki skladi meton.: nationes, Mardos, Macedonas vastare = vastare terram (agros, fines) nationum, Mardorum, Macedonum); zevg.: ipsi cultores arvaque vastabantur T. kmete same so globili in pustošili njihova polja.
c) kako vojsko docela (popolnoma) potolči, pobiti, poraziti, razbiti, premagati: Aur.
3. metaf. razrváti, blázniti,(z)mesti, (z)begati, vznemirjati, mučiti: conscientia mentem vastabat S. - verna -ae, m, f (morda iz *versna ognjišče ali iz *u̯esinā k hiši sodeč; prim. lat. Vesta)
1. v gospodarjevi hiši sužnji rojen suženj, domači (hišni) suženj: Pl., H., Caelius in Ci. ep., Val. Max., Iust.; taki sužnji so bili na slabem glasu kot nizkotni klečeplazneži, neotesani šegavci in nesramni predrzneži: Sen. ph., Mart.; kot psovka = pavliha: Pl.
2. metaf. tuzemec, domačin: de plebe Remi Numaeque verna Mart.; kot adj. domač: apri, lupi Mart., liber Mart. v Rimu pisana.