Franja

coniūrātiō -ōnis, f (coniūrāre)

I. skupno priseganje, skupna prisega: adversarios coniuratione confirmat N. z vzajemno prisego, coniuratio fit in tumultu, quando urbis periculum singulos iurare non patitur Serv. —

II. met.

1. pod prisego sklenjena z(a)veza v kak namen: quae haec est coniuratio (mulierum) Ter., c. urbana Plin. iun. meščanska stranka; is (Orgetorix) … coniurationem nobilitatis fecit C., principum … coniurationem de bello … factam L., c. Acarnanica L.

2. occ. zarota, naklep, naplet, kovarstvo: c. Catilinae S., servorum L., vindex coniurationis Ci. ep., auctores coniurationis Vell., conscius coniurationis S., in coniuratione esse S. soudeležen v zaroti biti, sozarotnik biti, extra coniurationem esse S. ne udeležiti se zarote, coniurationem facere contra Caesarem Hirt., c. contra rem publicam facta est Ci., coniurationem aperire, patefacere S., mea virtute perditorum hominum coniurationem patefactam esse Ci., c. coepta simul et aucta T., manifestus coniurationis T., coniurationem prodere alicui T., coniurationem detegere Suet., quod nefas … ad coniurationem pertinere existimabatur N., c. nefanda in omne facinus L., coniuratio deserendae Italiae ad Cannas facta L., convicti adversum se coniurationis Eutr.

3. met. (so)zarotniki, zbor („klub“) zarotnikov, zarotniška drhal: hac in coniuratione quid tam coniunctum, quam ille cum Catilina? Ci., nemo est extra istam coniurationem perditorum hominum Ci., princeps (principes S.) coniurationis Ci., capita (caput Cu.) coniurationis L., Cethegus aliique ex coniuratione S., si c. valuisset S.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

sub-sortior -tīrī -tītus sum (sub in sortīrī) še enkrat (znova, zopet, spet, ponovno) (iz)žrebati: iudicem, iudices Ci. izžrebati novega sodnika, nove sodnike (nam. tistih, ki ga (jih) je stranka odpustila ali se mu (jim) je odrekla); brez obj.: subsortiemur etiam in M. Metelli locum Ci.

Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.