Franja

ob-rogō -āre -āvī -ātum (ob in rogāre) da(ja)ti protipredlog, da(ja)ti nasproten nasvet, star zakon spremeniti (spreminjati) ali popolnoma razveljaviti (razveljavljati), s predlogom novega zakona vzeti (jemati) staremu zakonu polno veljavo: huic legi nec obrogari fas est, neque derogari aliquid ex hac licet esse, neque tota abrogari potest Ci., obrogatur legibus Caesaris Ci., antiquae legi nova contraria obrogat L.

2. upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se po robu, nasprotovati sprejemu zakonskih nasvetov (predlogov): legibus (alicuius) Fl., Aur.

Palae- pri mestnih imenih = gr. πάλαι star (Stari -a -o), gl. Palaepharsālus, Palaepolis, Palaetyros.

pappus (pappos) -ī, m (gr. πάππος)

1. star mož: Varr.; od tod starec = ded: Aus.

2. bot. kodéljica (dozorelo socvetje, puh) na semenih nekaterih rastlin: plumas avium papposque volantis Lucr., proprietatem habet fructum amittendi lanugine (pappum vocant), quod nulli alii arbori evenit Plin., pappi carduorum flores P. F.

3. bot. masleni grínt (= erigeron): caput eius numerose dividitur lanugine, qualis est spinae, inter divisuras exeunte; quare Callimachus eam acanthida appellavit, alii pappum Plin.

pēlamys -ydis, f (gr. πηλαμύς) pélamis = še ne leto star tun (v Marseillu še danes imenovan pelamyde; starejši lat. thynnus): Varr., Plin., Iuv.

per-antīquus 3 (per in antīquus) zelo star: sacrarium, signum, simulacrum, Themistocles, testes Ci., calceamenta Vulg.

per-grandis -e (per in grandis)

1. zelo velik: lucrum Pl., gemma, pecuniae summa, vectigal Ci., lapis, Iosuë Vulg.

2. p. natu zelo star (prileten): regnum ad fratrem regis Oezalcen pergrandem natu — ita mos apud Numidas est — pervenit L.

per-senex -senis (per in senex) zelo star: namque iam persenex pauperem se et habitare sub tegulis quodam scripto fatetur (sc. Orbilius Pupillus Beneventanus) Suet.

per-senīlis -e (per in senilis) zelo star, zelo prileten, matór: aetas Vulg. zelo visoka.

per-vetus -eris (per in vetus) zelo star, prastar: rex, amicitia, oppidum, epistula Ci., navigium Sen. rh., vinum Cels.

per-vetustus 3 (per in vetustus) zelo star, prastar: pervetustis verbis uti Ci., vocabulum Varr.

petrō -ōnis, m (petra)

1. star koštrun (skopljen oven, skopec) z mesom, trdim kakor kamen: Pl.

2. utrjen kmet: Fest., P. F.

prīscus 3, adv. -ē (prim. prior, prīmus, prō)

1. = pristinus (po)prejšnji, nekdanji: Venus H., nomen O.

2. (po)prejšnji, nekdanji, star(odaven), starinski, arháičen (naspr. iunior, recens): credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci., Sabinorum priscus sanguis V., vetustas, verba Ci., quod loquitur, priscum visum iri putat Ci.

3. zaradi starosti častitljiv, starodaven, stáročastítljiv (stáročastitljív): pudor, Inachus H., severitas Ci., virtus T., prisca gens mortalium H., priscae sanctimoniae virgo T., priscos mores revocare L.

4. starega kova (stare korenine), tradicional(istič)en, starovit, strog, resen: Cato H., parens Cat., prisce agere Ci. po stari šegi = brez prikrivanja, naravnost, neposredno, brez okolišev. Od tod nom. propr. Prīscus 3 Prísk, rimski priimek = Star(ejš)i. Najbolj znani so.

1. Tarquinius Priscus Tarkvinij Prisk (Starejši), rimski kralj: L., Priscus Tarquinius est dictus, quia prius fuit quam Superbus Tarquinius P. F.

2. Tarquinius Numicius Priscus Tarkvinij Numicij Prisk: L.

3. Helvidius Priscus Helvidij Prisk: Suet.

4. dva latinska pesnika: Priscus uterque O.

prīs-tinus¹ 3 (iz stlat. *prīs-tinus kakor crastinus iz cras; prim. prīmus, prior, prō)

1. (po)prejšnji, nekdanji: virtus, consuetudo C., mos Ci., uxor V., animus L., reminiscens pristini (= prioris) temporis N., in pristinum statum redigere C. v prejšnji položaj; subst. prīstinum -ī, n (po)prejšnji (nekdanji) položaj (stan), (po)prejšnja (nekdanja) ustava: Siciliam in pristinum restituere N.; pesn. pl.: in pristina (= in pristinum) redire V.

2. nedavno minul, nedaven, nedavno pretekel (prešel), včerajšnji, zadnji: milites pristini diei perfidiā incitati C., proximus dies obscurior pristino Cu., nox Suet.

3. = priscus star: aetas Cl.

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

quadri-mē(n)stris -e (quattuor in mēnsis) štirimesečen, štiri mesece star: et sic nutricantur (sc. agni), quaad facti sunt quadrimestres Varr., consulatus quattuor gessit: primum bimenstrem, secundum et novissimum semenstres, tertium quadrimenstrem Suet., indutiae Cod. I.

quadrīmulus 3 (demin. iz quadrīmus) štirileten, štiri leta star: aut ego aut tu: nam tibi quadrimulum tuos pater peculiarem parvulum puerum (po nekaterih izdajah parvolo puero) dedit Pl., sed illi patruo huius qui vivit senex Carthaginiensi duae fuere filiae: altera quinquennis, altera quadrimula Pl.

quadrīmus 3 (iz *quadri-himus (in to iz quattuor in hiems) „štirizimen“; prim. bīmus) štirileten, štiri leta star: bos Varr., taurus Plin. quadrimus Cato Ci. ep., infans L., merum H., dies Col. rok, quadrimā die Icti. po štirih letih.

quīnqu-ennis -e (quīnque in annus)

1. petleten, peteroleten, pet let star: Col. idr., filia Pl., filius Iust., vinum H.

2. pesn. praznovan (na) vsakih pet let: Olympias O. praznik v Olimpiji = olimpi(j)ada; subst. n. pl. quīnquennia vsako peto leto odvijajoče se igre: cum stata laudato caneret quinquennia versu Stat.

rancor -ōris, m (rancēre)

1. žarkost, žaltavost, žarek (žaltav) okus ali vonj, smrad: Pall.

2. metaf. star srd, staro sovraštvo, stara mržnja, star črt: Eccl.

red-ivīvus 3 (nam. *red-uvīvus iz reduvia, stlat. redivia iz *red-uō (kakor exuviae iz exuō))

1. pravzaprav odložen; od tod kot arhit. t.t. = zopet rabljen, že enkrat (upo)rabljen, star (naspr. novus): lapis Ci., rudus Vitr., assulae Cat.; subst. neutr.
a) sg. redivīvum -ī, n
b) pl. redivīva -ōrum, n staro (že (upo)rabljeno) gradivo: praesertim cum iste aperte tota lege omnium sermonem atque existimationem contempserit, qui etiam ad extremum adscripserit: REDIVIVA SIBI HABETO Ci., quasi quicquam redivivi ex opere illo tolleretur ac non totum opus ex redivivis constitueretur Ci.

2. (pozneje po napačni etim. [redi-vīvus])
a) zopet oživel, zopet (iz groba) vstal: senex Sen. rh., Christus Prud.
b) zopet (spet) oživljen, zopet (spet) očvrstel, prenovljen, obnovljen: bella Amm., nebulae debitorum Amm. zopet se pojavljajoči, bellorum materiae Amm., barbarorum excursus (pl.) Amm.