Franja

Īapetus -ī, m (Ἰαπετός) Jápet, Titan, sin Urana in Gaje, Klimenin soprog, oče Atlanta, Prometeja in Epimeteja: Lact., tum partu Terra nefando Coeumque Iapetumque creat V., genus Iapeti H. ali satus Iapeto O. = Prometheus. Od tod Īapetīonidēs -ae, m (Ἰαπετιονίδης) Japetov sin = Atlas: O.; v pl. = Prometheus et Epimetheus: Cl.

Ïāsōn (redko Ïāsō) -onis, m (Ἰάσων) Jázon,

1. sin tesal(ij)skega kralja Ajzona (Aeson) in Polimede (Alkimede, Polimele), Medejin soprog, vodja Argonavtov in udeleženec kalidonskega lova: Ci., S. fr., O., Hyg. Jazona so imeli starodavniki za premetenega trgovca, ki se je s svojimi tovariši iz dobičkaželjnosti napotil v Kolhido po zlato runo; vsa zgodba Argonavtov je bila naslikana v Agripovem stebrišču, kjer so ob Saturnovem prazniku (decembra) imeli trgovci svoje z belim platnom prevlečene tržne lope ali stojnice, ki so zastirale sliko in jo odtegnile očem: mense … brumae, quo iam mercator Iason clausas et armatis opstat (= obstat) casa candida nautis Iuv. — Od tod
a) patron. Ïāsonidēs -ae, m (Ἰασονίδης) Jazonov sin: iuvenes (= Thoas et Eunus) Stat.
b) adj. Ïāsonius 3 (Ἰασόνιος) Jázonov: remex O., carina Pr. ladja Argo.

2. tiran Fer (Pherae) v Tesaliji, Pelopidov sodobnik, s katerim se je bojeval: Ci., N., Val. Max.

Iōsēph (Ĭōsēph), m indecl. (Ἰώσηπ[π]ος, Ἰώσηφ[ος]) Jožef

1. Jakobov in Rahelin sin: Iust., Vulg., Prud.

2. soprog Marije, Jezusove matere: Vulg.

Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

Ligdus -ī, m (λίγδος možnar) Lígdus, Krečan iz Fajsta (Phaestum), oče Ifide (Iphis), Teletuzin (Telethusa) soprog: O.

Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

I. moško ime

1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

2. Enejev tovariš: V.

3. Diomedov tovariš: O.

4. Kentaver: O.

5. Trazibulov oče: N.

6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

8. grški kipar: Plin.

9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —

II. ime več rek, poseb. reka

1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

3. v Bitiniji: O.

4. v Pontu: Plin.

5. v Kilikiji: Plin.

6. v Feniciji: Mel., Plin.

7. v Paflagoniji: V. idr.

Lyncĕs -eī, acc. -ea, voc. -eu, m (Λυγκεύς, sor. z λύγξ ris) Linkéj

1. Mesenijec, argonavt in udeleženec kalidonskega lova, ki je slovel po svoji risji ostrovidnosti: H., O., Pr., Hyg. idr.; preg.: ne corporis optima Lynce͡i contemplere oculis H. Od tod
a) adj. Lyncēus 3 (Λυγκεῖος) Linkejev, linkejski: ensis O.; metaf. bistrook, ostroviden: quis est tam Lynceus Ci. ep., oculi Boet.
b) patron. Lyncīdēs -ae, m (*Λυγκείδης) Linkíd, Linkejev potomec (= Perseus): O.

2. Ajgiptov sin, soprog Danaide Hipermestre: O., Hyg.

3. Enejev tovariš: V.

4. Testijev sin, Altajin brat, ki ga je ubil Meleager: Hyg.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

Menelāus (Menelāos) -ī, m (Μενέλαος) Meneláj, Atrejev sin, Agamemnonov brat, Helenin soprog, kralj v Šparti (Sparti): Enn. fr., Acc. fr., Ci., H., Pr., O., Corn., Vell., Mart., T., Q., Val. Max., M., Sen. ph., Sen. tr., Petr., Aus., Hyg. idr., Menelai portus N. Menelajev pristan, primorsko mesto na obali Kirenajke; šalj. Menelaus o M. Lukulu, ki mu je Menij zapeljal soprogo: Ci. ep.; pl. apel. = varani zakonski možje: Hier. — Od tod adj. Menalāēus (Μενελάειος) Menelájev, menelájski: thalamus Pr.

2. sin Aminta III. iz Makedonije in Gigaje, polbrat Filipa II., padel l. 359 pri plenjenju Olinta: Iust.

3. Menelaj, grški retor iz starega feničanskega mesta Marat (Menelaus Marathenus), učitelj govorništva Tiberija Grakha: Ci. (prim. tudi Marathos).

4. eden od udeležencev pojedine pri Trimalhionu: Petr.

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

Merops¹ -opis, m (Μέροψ) Mêrops

1. etiop(ij)ski kralj, soprog Klimene, Faetontove matere: O.

2. kralj na otoku Kosu; po tem kralju so se Košani imenovali Meropēs Meropi: Q.

3. eden prvih utemeljiteljev verstva na zemlji: Arn.

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

Mīlaniōn -ōnis, acc. -ōna, m (Μειλανίων) Milánion (Mejlánion), soprog Jazijeve hčere Atalante: O., Pr.

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Mygdonēs -um, m (Μυγδόνες) Migdónijci, traško, po starodavnem frigijskem kralju Migdonu (Μύγδων) imenovano pleme, ki se je preselilo v Frigijo, Bitinijo in Mezopotamijo: Plin. — Od tod adj. Mygdonis -idis, f (Μυγδονίς) migdónijska = lídijska: nurūs O.; Mygdonius 3 (Μυγδόνιος) migdónijski, tráški, tračánski: Melas Q., pesn. tudi = frígijski: humus, marmor O., opes H., mater Vulg., Fl. frigijska mati bogov Kibela, senex Sil. Titon (Tithōnus Τυϑωνός), sin frigijskega kralja Laomedonta, Avrorin soprog; subst. Mygdonia -ae, f (Μυγδονία) Migdónija, pokrajina

1. v Makedoniji: Plin.

2. v Frigiji: Plin.

3. v Mezopotamiji: Plin.

4. staro ime pokrajine Bitinije: Amm.

Neptūnus -ī, m Neptún

1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.

2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod

1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.

2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat.

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

Orchamus -ī, m (ὄρχαμος prvak, voditelj) Órham, babilonski kralj, Evrinomin soprog, Levkotojin oče: O.

Ōrphe͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Ὀρφεύς) Órfej,

1. sin Apolona in Kaliope, Evridikin soprog, mitološki pevec: Ci., Iust., O., V., H., Pr., Sen. ph. idr. Pesniki sklanjajo to ime po gr. sklanjatvi: gen. Orpheos, dat. Orphei ali Orphī (V.), acc. Orphea, voc. Orphe͡u (O., V.); poleg tega v prozi po analogiji: Orphĕus -ĕī -ĕō -ĕum -ĕō. Od tod adj. Orphēus 3 (Ὀρφεῖος) Órfejev, órfejski: vox O., lyra Pr. = Orphicus 3 (Ὀρφικός) carmen Ci. = Orphëicus 3: versūs Macr.; subst. Orphaicī -ōrum, m (Ὀρφαϊκοί) órfejevci, Órfejevi privrženci, órfiki: Macr.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

3. Hortenzijev suženj: Varr.