Franja

cōpiōsus 3, adv. -ē (cōpia)

1. obilen, bogat, imovit, premožen: victus Ci., cibus Cels., Ap., lacrimae Cu., aqua bona et c. Plin. iun. (o vodovodu), domus Ph. bogato opremljena, patrimonium amplum et copiosum ali lautum et copiosum Ci., celebris urbs et c., urbes locupletes et copiosae Ci., provincia copiosior Auct. b. Alx., oppidum copiosissimum C., agri copiosissimi Hirt. prebogata, copiosissimum genus venandi Plin. iun. zelo bogat lov, copiosa via N. ki drži skozi bogate krajine, c. stativa L., c. cornu Petr. rog izobilja, pastum large et copiose comparare Ci., senatorum urna copiose absolvit Ci. ep. z veliko večino, exit sanguis ex ore interdum etiam copiose, frigidam aquam copiose praestare, copiosius vinum bibere ali vino uti Cels., sponte nascuntur (bulbi) copiosissime in Balearibus Plin.; (o osebah): quae mulier ante hunc quaestorem copiosa plane et locuples fuit Ci., opulenti homines et copiosi Ci., domus (rodbina) copiosa Plin. iun., hostis copiosissimus Suet., Eutr. kaj dobro z živežem preskrbljen.

2.
a) z ad dovolj bogat za kaj: quamquam erat provincia minime copiosa ad alendos exercitus Auct. b. Alx.
b) z abl. bogat s čim, česa, obilujoč, (dobro) založen s čim: tu agris, tu aedificiis, tu argento, tu familiā, tu rebus omnibus ornatus et copiosus sis et dubites … ? Ci., Bruttedium artibus honestis copiosum … festinatio exstimulabat T., Arion grandi pecunia et re bona multa copiosus Gell., oppidum copiosum re cibaria Gell., vinea compluviata copiosior vino Plin.
c) z a(b) bogat od česa, po čem: copiosus a frumento locus Ci. ep.

3. pren.
a) (o jeziku, govoru in govorniku) bogat, besedljiv, gostobeseden, mnogobeseden, zgovoren, obširen, na široko razpreden, misli poln: lingua, disputatio Ci., oratio Ci. obširen, sermo, senatus consultum Plin. iun., loquacitas Q., homo Ci., vir L., vir c. in dicendo Ci., Plin. iun., c. homo ad dicendum, orator copiosior et melior Ci., oratores copiosiores Q., Hortensius homo copiosissimus Ci. kaj spreten govornik, copiose Sosippus dixisse dicitur, copiose loqui ali defendere causas reorum, copiose laudatur Apronius Ci., copiose tractare aliquid Q., causam copiosissime disputare Ci. ali copiosissime defendi Cu. zelo obširno; (o snovi) jedrnat, bogatega jedra: materia Plin. iun., copiosa rerum varietas Ph.
b) darovit = zelo nadarjen, mnogoveden, preučen, obsežnega znanja: ingenium facile et c. Q., ingenium facile, copiosum, suave Lact., ingenium copiosissimum Plin. iun.

coruscō -āre

I. (coruscus)

1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.

2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —

II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

sēmi-vocālis -e (sēmi in vocālis)

1. polglasen, napol (na pol) ali precej podoben človeškemu glasu: instrumentum rusticum VARR. signum militare VEG. rog ali troba (trobenta).

2. napol (na pol) samoglasniški (vokalen), skoraj samoglasniški (vokalen); subst. sēmivocālēs -ium, f (sc. litterae) polglasniki = zveneči soglasniki (črke, ki se pri izgovarjanju začenjajo s samoglasnikom: F, L, M, N, R, S, X): Q., PRISC.