Franja

Fescennīni-cola -ae, m, f (Fescennīnī [sc. versūs] in colere) prijatelj fescenijskih (fesceninskih) verzov (vrstic), — pesmi: Sid.

hospes -pitis, m, redko f nam. nav. hospita (iz *hosti-potis [gl. hostis in potis] gostni gospod; prim. sl. gospod, sl. gospôda, sl. gospodar = hr. gospòdar; beseda δεσ-πότης (gospod) je le v svojem drugem delu sor. z drugim delom zloženke hospes)

I. kot subst.

1. gostitelj, gostinski prijatelj, (po)gostnik: amicus hospes Ter., devertere ad hospitem Ci., hospites ad eum (Timotheum) defendendum convenerunt N., hic (Iason) … tanti hospitem fecit, ut … N., pars hospitem aut cognatum reperiebant S., veluti succinctus cursitat hospes continuatque dapes H., Iuppiter Hospes (gr. ξένος) O. zaščitnik gostinske pravice; poseb. stanodajalec vojakom: Petr., legionarius ut hospitem tuetur T., polluere hospitum domus T.

2. tujec, inozemec, ki ima kje gostinsko pravico ali s kom gostinsko zvezo, gost, gostinski prijatelj: hospes nullus tam in amici hospitium devorti potest, quia … Pl., deducere hospitem ad domum Corn., in hospitis et amici mei M. Pacuvi nova fabula Ci., dic, hospes, Spartae nos te hic vidisse iacentĭs Ci., ignoscat Cn. Domitius … , hospes et familiaris meus Ci., accipere hospitem, hospitem commendare Ci. ep., ut homo nefarius de suo hospite supplicium sumeret Ci., quis novus hic nostris successit sedibus hospes? V., vespertinus h. H., penetralia sparsisse nocturno cruore hospitis H., turpius eicitur quam non admittitur hospes O.; od kod? hospes Lacyntho Pl., h. ex Arcadia N. Oba pomena v enem stavku: dexteram Deiotaro hospes hospiti porrexisti Ci., non hospes ab hospite tutus O., Hospes kot fem. = gostja, tujka, inozemka: Acc. fr., h. amica O., Thebais h. Sen. tr., h. tua Ap.

3. metaf. tujec v čem = neizkušen(ec) —, neizveden(ec) v čem, nevešč česa: nunc me hospitem litīs sequi … aliorum exempla commonent Ter., adeone hospes (es) huiusce urbis? Ci., vos hospites in nostra urbe versamini? Ci., peregrinum atque hospitem in agendo esse Ci. —

II. kot adj.

1. gostoljuben, gostinski: h. Aurora (= vzhod) Stat., cymba Stat.

2. tuj, inozemski: h. curia Lucan., gemma Pall.

Opomba: Gen. pl. nav. hospitum, toda hospitium: L.

īnfantārius 3 (īnfāns) „ki ima opravka z otroki“

1. v dobrem pomenu infantarius prijatelj otrok, ljubitelj otrok, infantaria prijateljica otrok: Mart.

2. v slabem pomenu infantarii žrtvovalci otrok, o kristjanih, ki so jih dolžili, da koljejo in žrtvujejo otroke: Tert.

intimus, stlat. intumus 3, adv. -ē (superl. tvorba k in, prim. inter, interior, ex-timus, op-timus)

1. najbolj notranji: in eo sacrario intimo signum fuit Cereris Ci., in urbis intimam partem venerunt piratae Ci., intima spelunca Ph. globina votline, in intimis suis aedibus Ci. v najbolj notranjih delih (najglobljih kotičkih) svoje hiše, i. tunica Gell., Macedonia Ci., angulus H., sinus L., pectus Cat., praecordia O.; n. pl.: intima Ponti Vell. notranje pokrajine (oddaljene od obrežja).

2. metaf.
a) najbolj notranji, najgloblji, globok: si intimos sensus civitatis expressero Ci. najskrivnejše, najtajnejše = intima istorum consilia Ci., sermo, cogitationes Ci., vis Ci., T. najučinkovitejša, najizdatnejša, ex intimā philo-sophiā haurire Ci. iz glob(oč)ine filozofije, illa verba ex intimo artificio depromere Ci., disputatio Ci., disputatio est intimae artis Ci. spada na najbolj notranje polje umetnosti, odium Ci. globoko ukoreninjeno, nota intima exstiterint alicui Suet.
b) najzaupnejši, najzvestejši, najvdanejši, najiskrenejši, najsrčnejši, najbolj prijateljski: versatus est in intimā familiaritate hominis potentissimi Ci., regis amicitia N., utebatur intime Q. Hortensio N., intimus est consiliis eorum Ter. vešč; z dat. (o osebi): intimus erat in tribunatu Clodio Ci., intimus alicui N., huic intumum fuisse Pl.; kot subst. m. = najboljši (najzvestejši, najiskrenejši) prijatelj: z gen.: qui se non intimum Catilinae esse fateatur Ci., regis N., unus ex meis intimis Ci., in intimis est meis Ci., intimi multa apertiora videant necesse est Ci., intimi amicorum Suet.

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

patinārius 3 (patina) pônv(ič)en, ponve, ponev (gen.), skleden: struices Pl. grmade skled, piscis Pl. v ponvi (= v omaki) na mizo prinesena; subst. patinārius -iī, m prijatelj skled = jedec, snedež, sneduh: Suet.

peregrīnātor -ōris, m (peregrīnārī) prijatelj potovanja (po tujini), navdušen popotnik: et mehercule non tam sum peregrinator iam quam solebam Ci. ep.

per-familiāris -e (per in familiāris) zelo (prav) prijateljski, zelo zvest (vdan): alicui Ci. ep. prav iskren (zvest) prijatelj; v tmezi: Socrati per fuit familiaris Gell.; kot subst. m. = zelo iskren (zvest) prijatelj, zaupnik: p. meus Ci., Epicuri, Antonii, Lucullorum Ci.

plēbi-cola -ae, m (plēbs in colere) prijatelj (navadnega, preprostega, nižjega) ljudstva (plebsa, plebejcev), ljudoljub, plebejceljub: ab hoc plebicola tribuno plebis funditus eicitur Ci., qui, ut credo, non libidinis causa, sed ut plebicola videretur, libertinam duxit uxorem Ci., nisi forte adsentatores publicos, plebicolas istos, qui vos nec in armis nec in otio esse sinunt L., adeoque novum sibi ingenium induerat, ut plebicola repente omnisque aurae popularis captator evaderet L., et ille plebicola (= Caesar), ille popularis castra in circo Flaminio posuit propius Sen. ph.

prae-cupidus 3 (prae in cupidus) zelo žêljen (želján), zelo velik prijatelj (ljubitelj) česa: notatus est et ut pretiosae supellectilis Corinthiorumque praecupidus et aleae indulgens Suet.; adv. praecupidē zelo hlastno (željno, naglo): P. F.

Pyladēs -ae in -is, m (Πυλάδης) Pílad

1. sin kralja Strofija, požrtvovalni Orestov prijatelj: Ci., O., H., Hyg.; apel. = zvest prijatelj: O., Mart. Od tod adj. Pyladēus 3 píladski, piladéjski: amicitia Ci. = veliko, nežno.

2. sloveči pantomimik, ki je v Avgustem času živel v Rimu: Macr., Sen. rh., Suet.

sociālis -e (socius)

1. družbo zadevajoč, družben, družaben, sociálen: Amm. idr., beneficium dare socialis res est Sen. ph., homo sociale animal (gr. ζῷον πολιτικόν) Sen. ph., amicitiae Ap., consilium Aug.; adv. sociāliter kot dober prijatelj (drug, (so)tovariš), (po) prijateljsko, (po) tovariško, družno: Aug., non ut de sede secunda cederet (sc. iambus) aut quarta socialiter H.

2. zakonski: amor, foedera, iura, anni, torus O., sacra O. svatba, svatovščina, poroka, carmina O. svatovske (poročne) pesmi.

3. zavezniški, zaveznike zadevajoč, zaveznikov se tičoč, zaveznikov (gen. pl.): lex Ci., fides, foedus L., coetus L. = exercitus L., equitatus L., copiae, turmae T., classes Fl.; subst. sociālia -ium, n zavezniške zadeve (stvari): cuncta socialia composita T.

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

Aesōpus -ī, m (Αἴσωπος) Ezop (Ajzop),

1. slavni gr. basnopisec, Solonov sodobnik, baje frigijskega porekla, suženj na Samosu, kasneje osvobojen. Po njem so se vse poznejše basni imenovale ezopske: Q., Gell. — Od tod adj. Aesōpīus (Aesōpēus: Aus. ) 3 (Αἰσώπειος) ezopski = napisan na Ezopov način: fabulae, quas Aesopias, non Aesopi dicimus Ph. (basni, v katerih so nastopale živali in stvari kot govoreča in delujoča bitja, naspr. Libysticae fabulae, basni, imenovane po neki Libiji [Libys], v katerih so nastopali ljudje in živali), logi Sen. ph.; Aesōpicus 3 (Αἰσωπικός) = Aesopīus: Aesopicae fabulae Isid.

2. Clōdius (Claudius) Aesopus Klodij (Klavdij) Ezop, sloveči traged v Rimu, Ciceronov prijatelj: Ci., H., Q. Njegov sin je brezumno zapravljal po očetu podedovano veliko premoženje: Ci. ep., Val. Max., Plin., filius Aesopi... aceto diluit insignem bacam H.

affectātor -ōris, m (affectāre) vnet stremljivec za čim, večinoma v pomenu: libertatis, regni Q., imperii Fl., nimius risūs aff. Q. (o Ciceronu) prevelik prijatelj smešnega; redko v dobrem pomenu: iusti amoris Eutr., doctrinarum Amm.

Agrius -iī, m Agrij, moško ime

I. gr.: Partaonov in Evritin sin v Kalidonu, brat kralja Éneja (Oeneus): O., Hyg.

— II. rim.:

1. L. Agrius Lucij Agrij, rim. vitez: Ci.

2. C. Agr. Gaj Agrij, rim. vitez, filozof in Varonov prijatelj: Varr.

Albinovānus 3 Albinovan(ov), ime rim. plemena. Poseb. znana sta:

1. C. Albinovanus Pedo Gaj Albinovan Pedon, epski pesnik, Ovidijev prijatelj: O., Q., Sen. ph.

2. Celsus Alb. Celz Alb., lirski pesnik, Tiberijev tajnik, Horacijev prijatelj: H.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

Alfius 3 (narečno = Albius) Alfij(ev), ime rim. rodu:

1. C. Alfius Flavus Gaj Alfij Flav, Ciceronov prijatelj: Ci.

2. sloviti oderuh v Rimu v Avgustovem času: Col., faenarator Alfius H.