Franja

Antōnīnus -ī, m Antonin, priimek posinovljencev iz Antonijevega rodu. Poseb.:

1. T. Arrius Antoninus Tit Arij Antonin, po materi ded cesarja Antonina Pija, konz. l. 69 po Kr.; nanj je naslovljenih več pisem Plinija ml.: T., Plin. iun.

2. Q. Haterius Ant. Kvint Haterij Antonin, konz. l. 53 po Kr.: T.

3. Ant. Pius, s popolnim imenom T. Aurelius Fulvinus Boionius Ant. Pius Tit Avrelij Fulvij Bojonij Antonin Pij, pravičeni in dobrotljivi rim. cesar od l. 138 do 161 po Kr.: Aur., Eutr.

4. M. Aurelius Verus Ant. Mark Avrelij Ver Antonin (ki mu dodajajo sedanji zgodovinopisci Philosophus Filozof), posinovljenec, zet in naslednik prejšnjega, cesar od l. 161 do 180 po Kr.; vzgojen pri stoikih je prizadevno gojil stoiško filozofijo: Aur., Eutr.

5. M. Aurelius Ant. Heliogabalus Mark Avrelij Antonin Heliogabal, rim. cesar, prej imenovan Varius Avītus Bassianus Varij Avit Basijan; gl. Hēliogabalus. — Od tod adj. Antōnīniānus 3: Eutr., Lamp., in Antōnīnus 3: Lamp. Antoninov.

aper -prī, m

1. divji prašič, merjasec, neresec, veper: Varr., Plin. idr., a. Erymanthius Ci., Lucanus, Marsus, Umber H., Laurens V., O., fulmen habent acres in aduncis dentibus (v čekanih) apri O.; kot rim. velikašem priljubljena jed: Sen. ph., Iuv., pūtet aper rhombusque recens H.; preg.: uno in saltu duos apros capere Pl. = dve muhi na en mah ubiti, liquidis immittere fontibus aprum V. nepremišljeno ravnati. Merjaščeva glava kot bojno znamenje rim. legij: Plin. — Aper kot priimek: M. Aper Mark Aper, Galec, zaščitnik in retor v Rimu v Vespazijanovem času, Tacitov učitelj, udeležuje se razgovora v Tacitovem dialogu de oratoribus: T.

2. pren. veper, nam neznana, vepru podobna riba (prim. apriculus): Plin.

Opomba: Aper kot masc. tudi o divji svinji: Varr., Val. Max., Petr., aper insiduosus Ph.

Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.

1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.

2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.

Āpiōn (Appiōn) -ōnis, m (Ἀπίων; prim. Āpis Ἆπις) Apion,

1. priimek kirenskega kralja Ptolemeja: Ci., L. epit.

2. sloveči gr. slovničar, sodobnik ces. Tiberija: Sen. ph., Plin.

Āsclēpiodōtus -ī, m (Ἀσκληπιόδοτος) Asklepiodot, gr. in rim. priimek:

1. Cassius Ascl. Kasij Asklepiodot iz Nikeje, živel ok. l. 66 po Kr.: T.

2. rim. zgodovinopisec, ki je napisal Dioklecijanov življenjepis: Prob., Vop.

asellus -ī, m (demin. asinus) osel, oslič,

1. domača žival: asellus onustus auro Ci. ep., auritus, pandus O., aures lente gradientis aselli O., costas aselli agitator vilibus pomis onerat V., iniquae mentis asellus H.; preg.: narrare asello fabellam surdo H. = gluhim ušesom dopovedovati, agas asellum (sc. non curret) Ci. (gl. agō), bipes asellus Iuv., Hier. dvonogi osel (sramotilno o človeku).

2. pren.
a) neka slastna morska riba, oslič: Varr., N. ap. Plin., Cael., tam deformi non dignus nomine asellus O.; preg.: post asellum diaria non sumo Petr. = po tako slastni jedi (osliču) se nočem zadovoljiti z navadno (vsakdanjo).
b) aselli zvezdi v ozvezdju Raka: Hyg., Plin. Kot rim. priimek, npr. Tiberius Claudius Asellus Tiberij Klavdij Azel, katerega je Scipion ml. Afričan kot cenzor izključil iz viteštva in ga prestavil med erarce: Ci.

asper -era -erum, adv. -ē, star. (Naev. ap. Non., Pl. ap. Prisc.) asperiter (prim. lat. spernere, āspernārī)

I. v pravem pomenu negladek, hrapav, raskav, oster, gruden (grudnat), grapast, neraven (naspr. lēvis, lenis): saxa Enn. ap. Ci., Pac. fr., Lucr., O., saxetum Ci., rupes S., lapis O., loca Ci., C., S., H., O., silva densa et aspera Ci., colles C., Q., montes S., solum L., terra Plin., aditus Cu., os Cu. deroč tok pri ustju, ripae Cu., undae Enn. ap. Macr. razburkano valovje, mare L. ali maria V. viharno -a (prim.: asperior quovis aequore frater erat O.), glacies V., lingua V., O. grapast, vnet, ora squamosis aspera linguis Lucan., arteria (sapnik) Ci., Cels., manus Mart., nummus Suet. nekovan; s supin.: asper attactu Varr., lingua aspera tactu Lucr.; subst. asperum -ī, n hrapavina, hrapavost, grapavost: per aspera (saxorum) Cu. po hrapavini skalovja = po hrapavem skalovju, per aspera erepo Sen. ph. po klečeh, per aspera et devia Suet. po grapastih krajih in neuglajenih poteh, aspera et confragosa Q., Plin., in aspero accipere Sen. ph. v nekovanem denarju, aspera maris T. viharji; pren.
a) rubus, sentes V. bodeče, silva V. gozd bodičastega plevela, capilli H. ali barba Tib. ščetinasti -a, asperiora frena L. bolj grobo, mucro Lucan. ostro, fauces Plin. kosmato, tussis Mart. praskav.
b) (o umetninah) negladek, neraven na površju = reliefno izdelan, vrezan, cizeliran: cymbia... aspera signis V., signis exstantibus asper crater ali inaurato crater asper acantho O., asp. pocula Pr., asperum signis ebur Sen. tr., asp. balteus Val. Fl., aspera pondera caelati auri Sil.

II. pren.

1. o stvareh in snoveh, ki mehansko delujejo na človekova čutila, oster (naspr. lenis)
a) oster, mrzel, hud, neprijeten, neugoden: hiems S., O., asperrimae hiemis initio Vell., caelum asperum Iust. ostro podnebje (prim.: quis porro,... Germaniam peteret,... asperam caelo T. deželo ostrega podnebja), asp. nubila Lucr.; subst. neutr.: asperrimo hiemis T. v najhujšem zimskem času.
b) za voh ali okus oster, hud, rezek, trpek: haec (brassica) est aspera Ca., victus Pl. hrana, vinum Ter. trpko, allium asperi saporis, asper sapor maris, piper asperrimum, acetum quam asperrimum, herba asperrimi gustus, radix odoris asperi Plin.; subst. neutr.: quid iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci.
c) za sluh oster, raskav, grob, trd: plura (vocum) genera, lene, asperum,... Ci., aspera mutata est in lenem... littera O. (R se je spremenil v L: Remuria — Lemuria), vox Q., consonantes, vocales asperiores Q., spiritus asper Prisc. krepki pridih; ret. (o govoru) hrapav, neuglajen, nepravilen (naspr. lēvis): aspera, tristis, horrida oratio Ci., compositio praefracta et aspera Sen. ph., compositio dura et aspera Q., non aspere (loqui) Ci.

2. v duševnem oziru
a) (o značaju) oster, osoren, okruten, grob, surov, neolikan, kljubovalen, uporen, silovit, divji, neprijazen (naspr. lenis, mitis, placidus et quietus): amica aspera et praecox Luc. fr., homo asper et durus Ci., aspera mea natura Ci., Fimbria (orator) asper, maledicus Ci., ne qua in re asperior aut inhumanior videare Ci., Gaetuli... asperi incultique S., in rudo ac rudibus cuivis satis asper Luc. kljubovalen, monitoribus (dat.) asper H. uporen, cladibus asper O. ogorčen zaradi..., patres vestros asperrimos illos... legatos tamen... Tarentum misisse L., asperrimi ad condicionem pacis L., (Carthago) studiis asperrima belli V. vsa divja od samega vojskovanja, gens laboribus et bellis aspera Iust., aspera Iuno V. ogorčena, razsrjena, Pholoë H. nedostopna, aspera est illi Venus Tib. mu ni mila, virgo (sc. Diana) Sen. tr. divja, rebusque veni non asper egenis V. ne nasproten borni gostiji = zadovoljen z borno gostijo, anguis asper siti V. razdražena, lupus dulcedine sanguinis asper O., bos aspera cornu V. preteča, asper tactu leo H. razdražen ob dotiku, (equus) asper frena pati Stat. razdražen, ker mora trpeti..., aspere (asperius, asperrime) loqui, aspere accusare, non consuevi homines appellare asperius nisi lacessitus Ci., aspere accipere aliquid T.; occ. trd(osrčen), krut, strog, čemeren: (Stoici) horridiores evadunt, asperiores, duriores et oratione et moribus Ci., doctrina... asperior et durior Ci., venatus asper victu V., Cato asperi animi fuit, sed rigidae innocentiae L., alter vestitus aspere Ci. preprosto.
b) (o stvareh in razmerah) hud, težaven, neugoden, neprijeten, kočljiv, žalosten: dolor (est) motus asper in corpore Ci., negotium S. hud, res ipsa aspera est S. je kočljiva, huda, mala res, spes multo asperior S. precej bolj žalostno upanje, res asperae S. težavne naloge, dubias atque asperas res tolerare S., hanc viam asperam atque arduam esse nego Ci., periculosa atque aspera tempora Ci., asperrima belli civilis pericula Ci., aspera fata, odia V., asperius opinione S. težavnejše, kakor bi si kdo mislil; subst. aspera -ōrum, n zoprnosti, težave, stiske, nevarnosti, nadloge, nezgode: L., maiora et magis aspera aggredi S., aspera multa perferre H., aspera multa alicui debere Pr.; pren. α) divji, hud: aspera Martis pugna V., asperrimum bellum S. β) trd, oster, strog, krut: sententia L., censura Vell., actio, lex Q., custodia T., censorium nomen asperius videbatur Ci., leges et iudicia graviora et asperiora Ci., aspere tractare aliquem Ci., nihil placet aspere agi L. nič krutega ukreniti, asperrime saevire in aliquem Vell., asperrime pati aliquid Sen. ph. γ) zajedljiv, zbadljiv, piker, grob, žaljiv: verba O., eius voluntatem asperioribus facetiis perstrinxit Ci., publicanorum in Scaevolam aspere dicta Ci., aspere scribere in aliquem S., asperius scribere de aliquo Ci. ep., O. — Kot nom. propr. Asper, Asperī (redkeje Asprī), m Asper, rim. priimek: L. Trebonius tribunus plebis infestus patribus...; insectandisque patribus, unde Aspero etiam iuditum est cognomen, tribunatum gessit L., Sulpicius Asper T. Sulpicij Asper.

Opomba: Sinkop. obl. aspris sentibus V. (Aen. II., 379), aspro Pall.

Astur² -uris in Astyr -yris asturski = ki se tiče asturskega naroda ali asturske dežele (v tarakonski Hispaniji), iz Asturije: exercitus Sil., equus Mart. (= Asturcō); pogosteje subst. Astur -uris in Astyr -yris, m (večinoma kolekt.) Asturec, preb. Asturije: Mart., Cl., inpiger Astur Lucan., avarus, belliger Astur Sil.; pl. Asturēs -um, m (Ἄστυρες) Asturci: Mel., Fl., M., Asturum regio Plin. — Od tod

1. subst.
a) Asturia -ae, f Asturija, dežela v tarakonski Hispaniji (današnji Asturija, Leon in Valladolid de Duero): Plin.
b) Asturcō -ōnis, m asturski konj, ki se odlikuje po lepem gibanju nog, asturski prusec, potem sploh prusec enakih lastnosti: Corn., Sen. ph., Plin. idr., Ast. Macedonicus Petr.

2. adj. Asturicus 3 asturski: gens Plin., Sil.; od tod subst. Asturica -ae, f Asturika, glav. mesto Asturije (zdaj Astorga): Plin.; Asturicus -ī, m Asturski, kot priimek: Iuv.

Atax -acis, m Atak, vzpetina in vas v Narbonski Galiji; kot reka (zdaj Aude): Lucan., Mel., Plin., Sid.; kot vas: Hier. Od tod adj. Atacīnus 3 ataški, iz Ataka; kot priimek epskega pesnika Publija Terencija Varona (roj. v ataški vasi l.82, umrl l.37); subst. Atacīnus -ī, m Ataški, Atačan: H., Q.; pl. Atacīnī -ōrum, m Poatakovci, preb. ob ataški reki ali Atačani, ataški preb.: colonia Atacinorum (zdaj Narbonne): Mel.

Atta -ae, m (atta1, po drugih atta2) Ata, rim. priimek,

1. C. (ali T.) Quin(c)tius Atta Gaj (Tit) Kvin(k)cij Ata, ok. l.100 poleg Afranija glavni pesnik rim. narodne komedije (fabula togata): H., Gell., Hier. idr.

2. Claudius Atta Klavdij Ata, eden prednikov Klavdijevega rodu: Suet.

Augustīnus -ī, m Avguštin, rim. priimek, npr. D. Aurelius Augustinus Decij Avrelij Avguštin, lat. cerkveni pisatelj, roj. 13. XI. l. 354 po Kr. v numidijskem mestu Tagasti, umrl l. 430.

Aurēliānus -ī, m Avrelijan, rim. priimek, npr.

1. L. Domitius Aurelianus Lucij Domicij Avrelijan, rim. ces. od l. 270 do 275 po Kr.: Aur., Eutr., Vop.; od tod adj. Aurēliānus 3 Avrelijanov: argentei Vop. pod ces. Avrelijanom kovani srebrniki; Aurēliānēnsis urbs (zdaj Orléans) Avrelijanovo mesto: Sid.

2. Caelius Aurelianus, gl. Caelius.

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

Aviola -ae, m Aviola, rim. priimek, npr. Acilius Aviola Acilij Aviola: Val. Max., Plin., M. Acilius Aviola Mark Acilij Aviola: Suet.

avītus 3 (avus)

1. dedovski (= od deda ali prednikov prejet), pogosto = prastar: meus paternus avitusque fundus, bona paterna et avita, paternae et avitae possessiones, res patrita et avita Ci., avitus fundus H., ager Sen. ph., avitum regnum Ci., L., avitus ac patritus mos Varr. ap. Non., patrita atque avita philosophia Ci.; occ. babičin (= od babice prejet): Troia H., ager Suet. babičino, dedno zemljišče.

2. pren. podedovan, deden: solium V., O., divitiae Cat., malum L., virtus V., sanguis Pr., nobilitas T., spes Plin.; o živalih: fortitudo (oslov) Col., color (oslov in ovac) Col. — Kot priimek Avitus -i, m Avit, npr. A. Cluentius Avitus Avel Kluencij Avit: Ci.

āxilla -ae, f (demin. āla) podramje, pazduha: Ci. Kot nom. propr. Āxilla -ae, m Aksila, priimek Servilijevega rodu: Ci.

balatrō -ōnis, m (morda iz „blaterō“ blebetač; ljudska etimologija je besedo poskušala izpeljevati iz bālāre meketati; verjetneje pa je sor. z gr. βάραϑρον žrelo) burkež, šaljivec, kvantač, pavliha: Varr., Vop., Hier., mendici, mimae, balatrones H. — Kot priimek: Servilius Balatro Servilij Balatron: H.

bambaliō -ōnis, m (gl. babulus in prim. gr. βαμβαίνω, βαμβαλίζω z zobmi klepečem, jecljam) jecavec; kot nom. propr. Bambaliō -ōnis, m Bambalion (Jecavec), priimek Fulvijinega očeta, Antonijevega tasta: qui propter haesitantiam linguae cognomen ex contumelia traxit Ci.

barbula -ae, f (demin. barba)

1. bradica, mišja brada, mah, puh: barbula prima Luc., non hāc barbulā, quā ista (mulier) delectatur, sed illā horridā Ci.

2. pren. (o rastl.) v pl. barusice, kocinice: barbulae pastillicantes Plin. — Kot nom. propr. Barbula -ae, m Barbula, priimek Kvinta Emilija: L.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.