voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)
I. act.
1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.
2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —
II. pass.
1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.
2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.