Franja

sciolus -ī, m (demin. scius) polovičar v znanju, na pol znalec, na pol vedež, površen vsevednež, na pol učenjak, psevdoučenjak, lažiučenjak, kvaziučenjak, učenjakar: ARN., HIER.

sē-lībra -ae, f (skrč. iz *sēmi-lībra) pol funta: CA., VARR., PLIN., MART. (ki meri sĕlībra), farris L.

sēmbella (sīmbella) -ae, f (skrč. iz *semi-lībella) pol asa: simbella, quod libellae dimidium, quod semis assis VARR., cum dicimus eandem rationem habere assem ad semissem quam habet in arg[um]ento libella ad simbellam VARR.

sē-mēstris¹ in (v dobrih rokopisih) sē-mēnstris -e (sex in mēnsis) šestmesečen, polleten, ob polletju (ob polovici leta) dan (podeljen), pol leta trajajoč, omejen na pol leta: infans L., Croesi filius PLIN., vita PLIN., dux L. za pol leta, imperium C., regnum CI. EP., annua ac semestris censura L., consulatus SUET., tribunatus (sc. militum) PLIN. IUN.; v cesarski dobi so vojaški tribunat podeljevali samo za pol leta; od tod semestri vatum digitos circumligat auro IUV. = podeljuje pesnikom prstane (in dostojanstvo) polletnih vojaških tribunov; dies aut nox VARR. (visoko na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč), aves, hirundines PLIN. ki ostajajo pol leta pri nas; subst. sēmēstria -ium, n polletna zbirka odlokov = zbirka v pol leta izdanih cesarskih odlokov: ICTI.

sēmēstrium -iī, n (sēmēstris²) pol (polovica) meseca: COL.

sēm-ēsus 3 (sēmi in edere) na pol pojeden (sneden), na pol objeden (oglodan): IUV., FL., praeda, ossa V. (v nekaterih starejših izdajah semiesa (beri semjesa), tudi semessa), pisces, lardi frusta H. (nekatere izdaje semessos, semessa), serpentes O., opsonia SUET., corpora liberorum PETR.

sēmi-ās -assis, m (sēmi in ās) pol asa: semis, quod semi[a]s, id est [ut] dimidium assis, ut supra dictum est VARR.

sēmi-corporis (sēmi in corpus) poltelesen, pol (polovico) telesa imajoč, s pol (polovico) telesa: CASS.

sēmi-cōrus -ī, m (sēmi in cōrus) pol kora = 15 modijev; corus je hebr. mera = 30 modijev (modius) ali mernikov: AMBR.

sēmi-cubitālis -e (sēmi in cubitālis) pol lakta dolg: hastile L.

sēmi-cūpa -ae, f polsod, pol soda, kot zmerljivka = trebúšnik, trebuháč, trebúhar, trebúšec: in quā nitent ut nominibus cultis quidam calceorum expertes, ut Messores, Statarii, Semicupae et Serapini et Cicymbricus cum Gluturino et Trulla et Lucanicus cum Porclaca et Salsula similesque innumeri AMM.

sēmi-diēs -ēī, m (sēmi in diēs) pol (polovica) dneva: semidiemque duosque dies deciesque novenos a Cancro in Chelas aequatae tempora noctis AUS., Sol profectus a teporo veris aequinoctio post semidiem postque totos nonaginta et quattuor AUS.

sēmi-digitālis -e (semi in digitālis) pol palca mereč, polpalčen: terebratur terebra foramen semidigitale, digitale, sesquidigitale VITR.

sēmi-fāstīgium -iī, n (sēmi in fāstīgium) pol hišnega (strešnega) čela, pol pročelja (zatrepa): praeterea supra ea nihilominus episcaenum, in qua tholi, pronai, semifastigia omnis que tecti varius picturis fuerat ornatus VITR.

sēmi-gomor, n indecl. (sēmi in gomor) pol gomora = 7,5 modijev (gomor je hebr. mera = 15 modijev (modius) ali mernikov): AMBR.

sēmi-hōra -ae, f (sēmi in hōra) pol ure: CI., AUCT. B. AFR., CELS., PLIN., PETR., AMM.

sēmi-iugerum -ī, n (sēmi in iugerum) pol orala: centenae stirpes per singulos hortos semitis distinguantur, vel, ut qui[bus]dam placet, in semiiugera omnis modus dirimatur COL., semiiugerum quoque arepennem vocant (sc. Galli) COL.

sēmi-lībra -ae, f (sēmi in lībra) pol funta: AUR., AP. H.

sēmi-obolus -ī, m (sēmi in obolus) pol óbola, pólóbol: ISID.

sēmi-pedālis -e (sēmi in pēs) pol čevlja mereč (dolg), polčeveljski, polčeveljen: apertura VITR., altitudo PLIN.