Franja

chlaena -ae, f (gr. χλαῖνα) gr. vrhnje oblačilo, plašč: Luc.

coccum -ī, n (gr. κόκκος)

1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
b) škrlatna nit: Suet.
c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.

2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.

conchȳlium -iī, n (gr. κογχύλιον)

1. lupinar: Plin., ostreis et conchyliis omnibus contingit, ut … Ci. occ.

2. occ.
a) ostriga, kamenica: Plin., Q., exstructa mensa non conchyliis …, sed multā carne subrancidā Ci., Lucrina c. H., cenamus aves, conchylia, pisces H., miscueris … simul conchylia turdis H.
b) polž škrlatnik, bagrenka: Vitr., Sen. ph., Col., fucus conchylii Lucr., Cat.

3. met.
a) škrlatna (bagrena) barva, škrlat, bager: Sen. ph., Plin., stragula vestis conchylio tincta Ci.
b) škrlatno oblačilo: c. Coa Iuv., eorum conchylia Iuv.

cōnsuō -ere -suī -sūtum seši(va)ti, skrpa(va)ti: Vitr., Ulp. (Dig.), Hier., tunicam Varr., tunicis consutis Pl.; pren.: consuti doli Pl. spletene zvijače, alicui os consuere Sen. ph. komu usta zavezati = komu prepovedati govoriti; zaničlj. = skrpucati: c. pinacothecas veteribus tabulis Plin. — Od tod subst. pt. pf. cōnsūtum -ī, n sešito oblačilo: G.

cūmātilis (cȳmātilis) -e (iz κῦμα val) morsko zelen, sinji: colos Tit. ap. Non. Od tod subst. cūmātile -is, n sinje oblačilo: Pl.

ependytēs -ae, m (gr. ἐπενδύτης) vrhnje oblačilo, halja: Hier.

exōticus 3 (gr. ἐξωτικός) inozemski, tuj: unguenta Pl., Graecia (= Graecia Magna) Pl., ius (piscium), pulvis Ap., vinum Gell.; subst. exōticum -ī, n inozemsko oblačilo: Pl.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

multi-color -ōris (multus in color) mnogobarven, pisan: hexecontalithos, mithrax Plin., pavo multicolor et discolor et versicolor Tert., multicolores notulae M.; subst. multicolor -ōris, f mnogobarvno, pisano oblačilo: multicolor bysso tenui pertexta Ap.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

mūtātōrius 3 (mūtāre) (iz)menjalen, (iz)menjavi namenjen, za (iz)menjavo: vestes, vestimenta Vulg., indumentum Tert.; subst. mūtātōrium -iī, n oblačilo za preobleko, preobleka, halja: Vulg.

noegēum -ī, n robec za brisanje potu, žepni robec (= sudarium) ali (po drugih) vrhnje oblačilo, ogrinjalo (amiculum): simul ac lacrimas de ore noegeo detersit L. Andr., noegeum quidam amiculi genus praetextum purpura; quidam candidum ac perlucidum, quasi a nauco, quod putamen quorundam pomorum est tenuissimum non sine candore, ut Livius ait in Odyssia: „Simul ac lacrimas de ore noegeo detersit“, id est candido L. Andr. ap. Fest.

ostrum -ī, n (gr. ὄστρεον) škrlatnikov (volkov) sok, škrlat, báger, púrpur: Pr., Vitr., vestes ostro perfusae V.

2. meton. škrlatno (bagréno) oblačilo (odelo, odeja), škrlat, báger kot snov, tkanina: H., Lucr. idr., ductores ostro decori V., stratum V.

pallium -iī, n (palla)

1. grški plašč, pálij, podoben naši ogrinjači (pledu, pletu): Pl., O., Q., Gell., Ap., cum pallio inambulare in gymnasio L., consularis homo soccos habuit et pallium Ci., cum tunicā pulla sedere solebat et pallio Ci., cum pallio purpureo versabatur in conviviis Ci.; preg.: tunica propior pallio Pl. srajca mi je bližje kot suknja; metaf. vrhnje oblačilo, toga: Mart.

2. sploh vsako ogrinjalo, pokrivalo, zavesa, poseb. odeja, žimnica: Iuv., Pr., Ap., Vulg., Prud., lectus vetere pallio strato instructus Suet., gravius iusto pallio pondus habent O., diducere lecticulae pallia Eutr. zavese, pallia Petr. krpe.

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

pexātus 3 (pexus) v novo, neoguljeno volneno oblačilo oblečen: pexatus pulchre rides mea, Zoile, trita Mart.

polymitus 3 (gr. πολύμιτος) = polymitārius mnogonitno (iz mnogih niti = pisano) tkan, damástov, damásten: alicula Petr., tunica Vulg., opus Vulg. damast, ars (= gr. πολυμιτική) Hier. umetnost tkanja damasta (pisane tkanine); subst. polymitum -ī, n pisana (egiptovska) tkanina, egiptovski damast, damastovo oblačilo: Plin., Vulg.

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

rubrīca -ae, f (rubrīcus = ruber)

1. (sc. terra) rdeča zemlja, rdeča prst: Vitr., rubrica terra Col.; occ. rdečilo, rdeče črnilo, rdeče pisalo (čŕtnik, svinčnik), rdeča kreda, rdeča ilovica, železna okra: Pl., Corn., rubrīcā aut carbone picta proelia H.; ker so naslove zakonov zapisovali rdeče; od tod meton.
a) rdeče pisan naslov postave, naslov zakona, rubríka: edictum proponitur sub rubrica „unde vi“ Paul. (Dig.).
b) zakon sam: se ad album ac rubricas transtulerunt Q., si quid Masuri rubrica vetavit Pers.

2. (sc. tunica) ognjenordeče oblačilo: induo puerum rubricam et rubricā Char.

saccus -ī, m (izpos. gr. σάκκος iz semit. śaq obleka iz grobega blaga, raševnik, žalna obleka, vreča; prim. tudi sl. sak (ribiška mreža na palici), žakelj)

1. vreča, žakelj: cum iste civitatibus ... cilicia, saccos imperaret CI. menda vreče za žito, sacci hordeo tumentes PH. vreče za žito, sacci nummorum H. vreč(ic)e denarja, ferventis auri sacci MART.; poseb. vreč(ic)a kot obkladek, ki se polaga na obolele ude: nervorum dolorem sal in saccis madefactus aquā ferventi levat PLIN.; kot potilo: VEG.
a) vreč(ic)a za precejanje masti, medu in raznih tekočin, precejalo, precejalnik, cedilo, cedilnik, cedník: adeps saccatus lineis saccis PLIN., fragmina fanorum, quae in sacco remanserunt COL., vini vires sacco frangere PLIN., sacci vinarii PLIN., saccus nivarius MART.
b) vreča kot beraška malha: ire ad saccum PL. „malhariti“ = s svojo malho prositi, pobirati miloščino, beračiti, (hod)iti beračit.

2. meton. raševinasto oblačilo, ráševnik, debelodlakavo oblačilo: ECCL.