Franja

re-mollēscō -ere (re in molēscere)

1. (zopet, znova, spet) (o)mehčati se, posta(ja)ti mehek: cera remollescit sole O.

2. metaf.
a) dati se omehčati (omečiti, ganiti): numina precibus victa remollescunt O.
b) (po)mehkužiti se: homines remollescunt et effeminantur C.

tenerāscō -ere (tener) nežen, mêhek (mehák) postajati: in tenero tenerascere corpore mentem Lucr. mehko (nežno) se oblikovati.

tenerēscō -ere (tener) nežen, mêhek (mehák) postajati: peritiores adfirmant, si iusto saepius fodiatur, in tantum tenerescere acinos, ut rumpantur Plin., cutem in facie erugari et tenerescere candore lacte asinino putant Plin., vescitur eo unum tantum animalium, ut non intereat, mullus piscis; tenerescit tantum et inertior viliorque fit Plin., Dionysii vero collyrium est: papaveris lacrimae combustae, donec tenerescat Cels.

amalocia -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.

amalusta -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.

flaccus 3 (iz *mlākos, verjetno iz indoev. kor. *melHk-, *mlaHk- mehek, slaboten, mlahav; prim. gr. βλάψ [iz *μλάξ] ohabel, βληχρός slab, μαλακός mehek, lat. mollis, molō, ere, sl. mlahav) ohlapen, klapast: aures Ca., canes auriculis magnis et flaccis Varr.; sinekdoha: klapouh: Ci. (De nat. deorum 1, 29, 80). Od tod subst. Flaccus -ī, m Flák („Klapouhec“), rim. priimek, npr. Valerius Fl. (gl. Valerius), Q. Horātius Fl. (gl. Horātius). Adj. Flacciānus 3 Flakov, flakovski: area Val. Max.

hapalopsis -idis, f (iz gr. ἁπαλός mehek in ὄψον jed, začimba) hapalopsida, neka dišava, začimba: Pl.

hapalūria -um, n (gr. ἁπαλός mehek) posoda za mehko kuhana jajca: Aus.

lachanīzō -āre (gr. *λαχανίζω iz λάχανον zelenjava, torej lachanīzō pomeni „biti mehek kakor zelenjava“ =) šibek, medel, slaboten, mlahav biti: Suet.

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.