Franja

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

clausula -ae, f (claudere)

1. sklep, zaključek, konec: cl. epistulae Ci., clausulam imponere alicui rei Sen. ph., Col., cl. saeculi, temporum Eccl.

2. occ.
a) končni prizor ali končne besede v kaki gledališki igri: in quo (mimo) cum clausula non invenitur Ci., adiecit et clausulam Suet.
b) ret. končni stavek ali sklep kakega, poseb. daljšega sestavka: Q.
c) metr. vsakokrat drugi, krajši verz, končni verz: Porph.
č) jur. pristavek, dodatni pogoj, pridržek, klavzula: Icti.; pren. odstavek, obrazec (formula) ali besedilo kakega zakona: Icti.

Cratīnus -ī, m (Κρατῖνος) Kratin,

1. Atenec, eden prvih pesnikov starejše atiške komedije, poseben ljubitelj vina, živel od l. 510 do 423: H., Pers.

2. grški slikar in gledališki igralec: Plin.

Damasippus -ī, m (Δαμάσιππος) Damazip,

1. propadli kupec in nerazsodni občudovalec stoiških naukov (ki pa najbrž ni zgodovinska oseba): H.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

3. priimek Licinijevega rodu, npr. L. Licinius Dam. Lucij Licinij Damazip, zloglasni Marijev privrženec, ki je dal kot pretor l. 82 usmrtiti mnogo Sulovih pristašev, pozneje pa je bil na Sulovo povelje sam usmrčen: Ci. ep., S., Vell., Val. Max.

Erōs -ōtis, m (Ἕρως) Eros (pravzaprav poosebljena ljubezen),

1. neki osvobojenec: Ci. ep.

2. neki gledališki igralec: Ci.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

Haemus (Haemos) -ī, m (Αἷμος) Hájmos,

1. gorovje v severni Trakiji (zdaj Stára Planiná ali Balkan): L., H., O., Val. Fl. idr.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

Latīnus² -ī, m Latín,

1. kralj v Lavrentu, ki je gostoljubno sprejel Eneja, mu dal svojo hčer za ženo in mu zapustil svoje kraljestvo: L., Iust., rex arva Latinus et urbes … longā … in pace regebat V., urbs Latini (= Laurentum) V.

2. gledališki igralec: Iuv., Suet.

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lupīnus 3 (lupus) volč(ič)ji, volkulje, volčice (gen.): ubera Ci., folliculus Corn. meh iz volčine (volčje kože), pellis Plin., ritus Prud.; subst. lupīnus -ī, m ali lupīnum -ī, n volčji bob, živinska krma, pa tudi hrana nižjih slojev: Ca., V., H., O. idr.; uporabljali so ga tudi gledališki igralci na odru kot denar (aurum comicum Plin.) nam. zlatnikov: Pl.; od tod: nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H. pravo in nepravo; kot velikostna mera (kakor faba) = palec: Cels.

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

Paris -idis, m (Πάρις) Páris

1. sin trojanskega kralja Priama, povzročitelj trojanske vojne, ker je ugrabil Heleno: Ci., V. idr.

2. L. Domitius Paris Lucij Domicij Paris, gledališki igralec, Domicijin osvobojenec: Iuv., T., Suet.

3. neki pantomimik: Suet.

Opomba: Dat. Paridī: Pr., Parī: Varr.; acc. Paridem: Varr. fr., V., T., Parim: Enn. fr., Pr., Mart., Hyg., Parin: O., Pr.; voc. Parĭ: O., Pr.; abl. Paride in (po Prisc.) tudi Paridī.

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

proscaenium -iī, n (tuj. προσκήνιον) ospredje (gledališkega) odra, prizorišče (kjer nastopajo igralci), proskénij, proscénij: Pl., Ap., Vitr. idr., theatrum et proscaenium L. gledališče in prizorišče; pesn. sinekdoha v pl. (gledališki) oder sploh: ineunt proscaenia ludi V.; tudi = gled(al)išče: Pompeiana dabunt quantos proscaenia plausus! Cl.

pulpitum -ī, n (lesen, podeskan, deščen) oder za javne nastope, prikazovanja, predavanja, razpravljanje, deščeno ogredje: Pr., Plin. iun., Sen. ph., Suet., Vitr. idr., an genus hoc scripti (= mimos) faciunt sua pulpita tutum? Aeschylus modicis instravit pulpita tignis H., ambire pulpita H. katedre, učiteljske stolice, quem pulpita pascunt Iuv. prizorišče, gledališki oder, gledališke igre, prizorišče, prizornica. — Soobl. pulpitus -ī, m = orchestra: Isid.

re-citō -āre -āvī -atum (re in citāre)

1. komu kaj (na glas) predavati, prebirati, brati, čitati (npr. listine pred sodniki itd.): Q. idr., clare recitato Pl., recitare decreta Centuripinorum Ci., litteras Ci., S., epistulam C., recita tandem quot acceperit aratores agri Leontini Verres Ci., aliquid de tabulis publicis, de testamento, ex codice Ci., ex scripto L., sacramentum recitare T. brati = narekovati besedilo prisege.

2. brati, preb(i)rati, (pre)čitati osebe oz. seznam (imenik) kakih oseb ali članov kake ustanove: senatum recitare L. (pre)brati imenik senatorjev, patrem tuum censor praeteriit in senatu recitando Ci. (s tem je bil neprebrani izključen iz senata), recitare testes Q.; z dvojnim acc.: me senatorem recitare Ci., testamento heredem aliquem recitare Ci.

3. pesmi, govore itd. pred prijatelji, strokovnjaki (veščaki) brati, čitati, prebirati, predavati, tudi na pamet (na izust) govoriti, predavati, deklamirati, recitirati: Plin. iun., Cels., saepe suos solitos recitare Propertius ignes O. svoje ljubezenske pesmi, nec recito cuiquam nisi amicis H., qui recitare solent Mart. = gledališki igralci.

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.