resolūtiō -ōnis, f (resolvere)
1. razvezanje, razvezovanje, razvezava: lori Gell.
2. metaf.
a) razstavitev na posamezne enote ali dele: cum ergo et contextio ipsius pari aequalitate procedat, et resolutio aequaliter redeat usque ad monadem Macr., fabulae Don.
b) popustitev, omlahavelost, mlahavost, slabost, slabotnost, oslabelost, šibkost, ohromelost, (o)hromitev, hromenje, hromost, mrtvoudnost: nervorum, maxillarum Cels., ventris Cels. slabost, ventris ali alvi Cels. driska.
c) razveljavitev, preklic, izterjava, zaseg, rubež: venditionis Ulp. (Dig.).
d) osvoboditev, rešitev, pobeg: Vulg.