Franja

Dēmādēs -is, acc. -ēn, m (Δημᾱ́δης) Demad, slavni atenski državnik in govornik, Demostenov nasprotnik: Ci., N., Q.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

Dēmosthenēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Δημοσϑένης) Demosten,

1. atenski vojskovodja v peloponeški vojni, z Nikio (Nicia[s], Νικίας) vodja vojnega pohoda na Sicilijo; oba so Sirakužani ujeli in l. 413 usmrtili: Ci.

2. Demostenov sin, slavni atenski državnik in govornik iz občine Pajanije (Παιανία), roj. l. 384, umrl l. 322: Ci., N. idr. Od tod adj. Dēmosthenicus 3 Demostenov, demostenski: Aus. Adv. Dēmosthenicē demostensko: Prisc.

Hyperīdēs -is, m (Ὑπερείδης) Hiperêjd, govornik in državnik v Atenah v času Demostena:. Ci., Q., Plin. iun.

Leptinēs -is, m (Λεπτίνης) Leptín,

1. atenski državnik; njegovemu nasvetu, naj se omejijo oprostitve od državnih davkov, se je l. 356 uprl Demosten v enem svojih najznamenitejših govorov: Ci.

2. matematik na dvoru sirskega kralja Selevka: Val. Max.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

Maecēnās -ātis, m Mecenát, etruščansko rodbinsko ime. Poseb. znana sta

1. C. Cilnius M. Gaj Cilnij Mecenat, iz etruščanskega knežjega rodu (Lucumo), rimski vitez, zaupnik in kancler cesarja Avgusta, izvrsten državnik, toda mehkužnik, umrl l. 8 pr. Kr. Bil je tudi sam pesnik (sicer izumetničenih in prisiljenih pesnitev) ter prijatelj in podpornik učenjakov in pesnikov (Varija, Vergilija, Horacija idr.): H., T., Q., Sen. ph., Vell.

2. C. Melissus M. Gaj Melis Mecenat, lat. slovničar: Plin.

3.— Pl. Maecēnātēs -um, m apel. = prijatelji, pokrovitelji, podporniki pesnikov in učenjakov: Mart., pa tudi = umetniki, mehkužniki, razvajenci: Iuv. še danes „mecen(at)“ = podpornik, pokrovitelj pesnikov, umetnikov in učenjakov. — Od tod adj. Maecēnātiānus 3 Mecenátov: vina Plin., turris (grad) Suet., horti Suet., Fr.

Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.

2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.

3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.

4. slikar iz Aten: Plin.

Pericles -is in -ī, acc. -em, -ēn in -ēa, voc. -e, m (Περικλῆς) Pêrikles, slavni atenski državnik in govornik (ok. 495—429): Ci., Iust., Q., Plin., Plin. iun., Val. Max. idr.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Phōciōn -ōnis, m (Φωκίων) Fokíon, atenski državnik in vojskovodja, Demostenov sodobnik: N.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

Spurinna (Spurīna) -ae, m (etr. beseda; sor. z lat. spurius) Spurína, rimski priimek

1. prerokovalec iz drobovja, ki je Cezarja svaril pred 15. marcem: Ci., Val. Max., Suet.

2. Vestricius Spurinna Vestricij Spurina, lirski pesnik, državnik, vodja Otonove stranke l. 69 po Kr.: T., Plin. iun.

Themistoclēs -is in -ī, acc. -em, -ēn in -ea (Val. Max.), m (Θεμιστοκλῆς) Temístokles, atenski državnik in vojskovodja, po čigar zaslugi so Grki leta 480 pri Salamini premagali perzijsko ladjevje: N., Ci., Iust., Val. Max. idr. — Od tod adj. Themistoclēus 3 (Θεμιστόκλειος) Temístoklov, temistokléjski: consilium, exsilium Ci. ep.

Titīnius (ne Titinnius) 3 Titínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. C. Titinius Gaj Titinij, rimski komediograf ok. l. 170: Varr.

2. Cn. Octavius Titinius Capito Gnej Oktavij Titinij Kapito(n), državnik in znanstvenik za časa Domicijana in Trajana: Plin. iun.