Franja

Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.

Dahae (Δάαι) -ārum, m Dahi, skitsko ljudstvo ob Hvalinskem morju, glavno bivališče mu je bil današnji Dagestan: L., Cu., Val. Fl., T.; sg. Daha -ae, m Dah: Prud.

Duria -ae, m Durija, ime reke

1. v Kvadski deželi (današnji Moravski): Plin.

2. dve italski reki, ki pritečeta s Kotijskih Alp Plin.

3. gl. Durius.

Esuviī -ōrum, m Ezuvijci, kelt. ljudstvo v današnji Normandiji: C.

Eudosēs -um, m Evdozi, ger. ljudstvo v današnji Jutlandiji: T.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

Gangaridae -ārum ali -um, m Gangaridi = Pogangovci, indijsko pleme ob Gangesovem ustju v današnji Bengaliji: V., CU., PLIN., VAL. FL., IUST.

Gelōnī -ōrum, m (Γελωνοί) Geloni, skitsko (sarmatsko) pleme ob Boristenu v današnji Ukrajini ob Črnem morju; bili so tetovirani (picti): V., H., MEL., PLIN.; sg. Gelōnus Gelon(ec) kolekt.: SIL. Bisaltae acerque Gelonus V.

gymnosophistae -ārum, m (gr. γυμνοσοφισταί) nagi indijski filozofi (današnji brahmani, fakirji), samotarji najstrožje vrste, ki so se odpovedali vsakemu ugodju: PLIN., AP., AMBR., HIER., PRUD.

Hypanis -is, m (Ὕπανις) Hípanis, reka v Sarmatiji (današnji južni Rusiji), v spodnjem toku slana (zdaj Bug): Ci., V., O., Pr., Plin., Val. Fl., Stat.

Iacetānī -ōrum, m Jaketán(c)i, ibersko pleme v severovzhodni Hispaniji (današnji Kataloniji): C.

Īnarimē -ēs, f (tvorba iz gr. εἰν Αρίμοις Hom., Il. 2, 783; glede na tvorbo prim. Amisus, Nicomedia, imburim idr.) Inárima: V., O., sicer imenovana tudi Aenāria (gl. to besedo), današnji otok Ischia (Ishija) v Neapeljskem zalivu.

Lexoviī -ōrum, m Leksóvijci, kelt. pleme v Lugdunski Galiji (današnji Normandiji) ob izlivu reke Sekvane z glavnim mestom Noviomagus, zdaj Lisieux; v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime: Ci., Plin.

Lissus -ī, f: C., L. in Lissum -ī, n: Plin. (Λίσσος) Lísus (Lísos), mesto ob Drimu v južni Dalmaciji (današnji Albaniji, zdaj Leš, it. Alessio).

Lugiī (Ligiī, Lygiī) -ōrum, m Lúgijci (Lígijci), germ. pleme v današnji Šleziji: T.; sg. Lugius (Ligius, Lygius) -ī, m kolekt. Lúgijec (Lígijec): T.

Lūna² -ae, f Lúna, mesto na meji med Etrurijo in Ligurijo; ime je dobilo po polmesečnem pristanišču (Lunae portus, danes vojaško pristanišče Spezzia); v bližini nahajališče marmorja (zdaj kararski kamnolom marmorja): L., Mel., Plin., Pers. (z gen. Lunai), Sil. Od tod adj. Lūnēnsis -e lúnski: ager, legati L., marmor Plin. lunski (današnji kararski) marmor, ara Iuv., Suet. iz lunskega marmorja, caseus Mart.; subst. Lūnēnsēs -ium, m Lúnci, preb. Lune: Plin.

Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. — Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

Narmalcha, acc. -an, f (asir. tuj. = regium flumen) Narmálha = „Reka kraljev“. S tem imenom so od 3. tisočletja pr. Kr. označevali kanale med rekama Evfrat in Tigris v njunem srednjem toku, kjer se reki najbolj približata (verjetno današnji Nahr el Malek): Plin. — Soobl. Naarmalcha Naarmálha: Amm.

nunc, adv. (iz časovnega num [gl. num] ali nun in enklitike -ce; celotna obl. nunce je še ohranjena v: nunci-ne? nuncin'? = nuncne? ali zdaj?: Ter.; prim. tudi skt. nūnám zdaj, sedaj, gr. νύ, νύν, νῦν zdaj)

1. sedaj, zdaj, tj. v tem trenutku, pa tudi = v tem času, v našem času, v naši dobi, dandanes: Kom., C., V. idr., patres conscripti, qui nunc sunt Ci. ep. naši današnji, nunc (atrib.) homines Pl. sedanji ljudje, ljudje sedanjega časa, sodobniki; pogosto v nasprotni zvezi s časovnimi členicami, ki kažejo na preteklost ali prihodnost: nunc … olim Ter., tunc … nunc, tum … nunc, nunc … ante, nunc … alias, nunc … aliquando, nuper … nunc Ci., nunc … tum, nunc … mox L., nunc … quondam O. Posebne zveze in govorni obrati: nunc primum = zdaj najprej: Pl. ali = šele zdaj: Pl., Ci.; nunc iam Ci. idr. ali (trizložno) nunciam Pl., Ter. ali iam nunc (iamnunc) Ci. idr. prav zdaj, že zdaj, šele zdaj, še zdaj, nunc ipsum Ci. prav zdaj, nunc demum, nunc tandem, nunc denique Ci. idr. zdaj šele, šele zdaj, nunc olim Lucan. prej ali slej, nunc cum maxime Sen. ph. prav v tem času, etiam nunc (eiamnunc), gl. etiam, nunc etiam Ci. idr. celo zdaj še, ut nunc est Asin. Poll. in Ci. ep., H. ob zdajšnjih (sedanjih) okoliščinah (razmerah), za zdaj, a nunc Eccl. od zdaj, odslej, odsihdob; metaf. nanašajoč se na preteklost in prihodnost glede na odnos do sedanjosti = sedaj, zdaj; pri pf. in impf.: nunc nuper dedit Ter. pred kratkim, nedavno, nunc reus erat Ci.; pri log. pf. stoji nunc kakor pri pr.: nunc constitit (= nunc stat) oris V., nunc oblita sunt mihi carmina (= nunc nescio carmina) V.; v odvisniku nam. tunc: dixit nunc demum se voti esse damnatum N. (neodvisno: nunc … sum damnatus); pesn.: ut Paris hanc rapuit … nunc demum uxore carere non potes O. (pesnik se v mislih postavlja v čas, v katerem poteka oz. je potekala pripoved), nunc tempus erat (z inf.) H. zdaj bi bil čas; tudi brez tempus: nunc erat submittere Petr.; pri fut.: ubi nunc ingentia cernes moenia V. zdaj takoj, quis nunc te adibit? quem nunc amabis? Cat., nunc defensuri Iust.

2. anaforično ponovljeno: nunc … nunc zdaj … zdaj: navita nunc hos nunc accipit illos V., nunc singulos provocare nunc increpare omnes L., nunc huc, nunc illuc … curro O.; prvi člen izpuščen: pariterque sinistros, nunc dextros solvere sinus V.

3. metaf.
a) pri prehodu na neko novo stvar, ki sledi iz prej omenjenih razmer, okrepi zlasti imp. = ob takih okoliščinah, potemtakem, potem, torej: nunc si ridiculum hominem quaerat quispiam, venalis ego sum Pl., nunc quoniam ista tibi placuit sententia, cedam Pr., comparate nunc Ci., dic nunc te ab Roscio HS I CCC circumscriptum esse Ci., i nunc (= ob tolikšnem hrupu) et versus tecum meditare H., „i nunc“, inquit, „ad Philippum“ Cu., i nunc et dic Sen. ph.
b) protivno (adverzativno) = pri tem pa, potemtakem pa, zdaj pa, tako pa, pogosto okrepljeno z autem, vero: quae quidem multo plura evenirent, si ad quietem integri iremus: nunc onusti cibo et vino … confusa cernimus Ci., si tuum consilium secutus essem, omne periculum effugissem: nunc autem prostratus iaceo Ci. ep., nunc vero exul patria domo … quo accedam … ? S., Turno vita maneret, nunc manet insontem exitus V.