Franja

Vergilio-mastīx -īgis, m (hibrid. iz Vergilius in μάστιξ) Vergilijev bič = bičalec Vergilija: Hier. (o nekem strogem Vergilijevem kritiku).

virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.

anguilla -ae, f (demin. anguis) kačnica, jegulja, ogor: Varr., Sen. ph., Plin., Iuv.; preg.: anguilla est, elabitur Pl. (o zvitem človeku); tergum anguillae Verr. ap. Plin. ali samo anguilla Isid. sneta jegulja koža kot bič za strahovanje dečkov.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

ferula -ae, f (morda iz *fesola, prim. fes-tūca) trstiki podobna rastlina, koromač (visoko rastoča kobulnica s kolenčastim steblom, v katerem je stržen, gr. νάρϑηξ z enakimi pomeni), trstikova palica: Hyg., Plin., Silvanus florentis ferulas quassans V.; meton. šiba, prot, palica, trstika (s katero so tepli otroke in sužnje): Iuv., Isid., ferulae minaces Col., ferulae, sceptra paedagogorum Mart.; kot razmeroma najblažja kazen: feru-lā caedas meritum maiora verbera H., quadrupedem ferulā urguet eques O. jahaški bič, paličica; za oporo pri ovijanju zlomljenih udov: Cels., Col.; za čebele: Varr.

mastīgia -ae, m (izpos. μαστιγίας) pravzaprav „kdor je vedno vreden biča“, „kdor zasluži bič“ = malopridnež, ničvrednež, zanikrnik, lopov: Pl., Ter.

radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

I.

1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

5. kot zoološki t.t.
a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr. —

II. metaf.

1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.

saetōsus 3 (saeta) ščetinast, kocinast, kosmat: aper V., frons, membra H., pectus CELS., verbera PR. iz dlake (kože) zvit bič, aures tauri PLIN.

sūduculum -ī, n (sūdāre) pótni prt: suduculum flagri Pl. nekak bič (kot psovka sužnju). — Soobl. sūdiculum -ī, n: sudiculum genus flagelli dictum, quod vapulantes sudantes facit P. F.

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

Zōilus -ī, m (Ζώϊλος) Zóil iz makedonskega mesta Amfipolis (Amfipola), strog aleksandrinski kritik in slovničar (živel je v času Ptolemaja Filadelfa) z vzdevkom Homeromastix (Ὁμηρομάστιξ = Homerjev bič = bičevalec Homerja), ker je pedantsko in škodoželjno grajal Homerjeve pesmi: Vitr.; apel. = pedantski, pedanten, zloben, škodoželjen grajalec ali kritik (presojevalec): O., Mart.