Franja

iūxtā (iz *iūgistā, adv. k superl. nekega adj. *iūgos tesno zvezan; iungō)

I. adv.

1. (čisto, povsem) poleg, tik, zraven, blizu: iuxta posita filii statua N., legio i. constiterat C., petiit, uti sellam i. poneret S., Furia i. accubat V., fuit i. tumulus V., theatra duo i. fecit Plin.; occ. v bližino: neque ausa est accedere iuxta O. približati se, observatis vi portis i. adire prohibebatur Amm.

2. metaf.
a) neposredno nato, takoj potem (zatem): quae deinde Cato iuxta dicit Gell.
b) prav tako, tako kakor, na isti način, enako: plebi patribusque iuxta carus S., eorum ego vitam mortemque iuxta aestumo S. enako (= malo) cenim, parēre atque imperare i. paratus L., hiemem et aestatem i. pati S., i. mecum omnes intellegitis S., i. eam curo cum meā (filiā) Pl., suae hostiumque vitae i. pepercit L., res parva ac i. magnis (dat.) difficilis L. prav tako težka kakor … , i. obsidentes obsessosque inopia vexavit L., i. (enako) periculosum, seu vera seu ficta promeret T., aliaque castella i. ignobilia L., per dubios infestosque populos i. intentus ad Hasdrubalem pervenit L., amicos amicis (dat.) i. ponere Val. Max., i. tecum aeque scio Pl.; s primerjalnimi členicami: rei p. iuxta ac sibi consulere S., id i. aegre passi quam L., litteris Graecis i. atque Latinis eruditus S., iuxta ac si hostes adessent L. —

II. praep. z acc.

1. (prostorsko) tik(oma) česa, (povsem, čisto) poleg, blizu, zraven, na strani, ob strani: iuxta theatrum occisus est N., sepultus est i. viam Appiam N., castra ponere ali habere i. hostem, murum N., C., i. focum agere T., i. suam quisque centuriam armis fulgentes T., occursantes domini i. coniuges et liberos T., cum faceret i. ancillas lanam Varr. fr., i. genitorem adstat virgo V., collocare aliquem i. se in sella Eutr., i. se latere dextro Suet.; zapostavljeno: aram iuxta locum fecerunt sub terra N.; occ. blizu do: provehimur Ceraunia iuxta V., i. seditionem venit T. prišlo je skoraj do … , aditum i. moenia urbis Volsco militi struxit Val. Max.

2. (časovno) neposredno (= prav, tik) pred, neposredno ob, neposredno pod: iuxta finem vitae T. (Dial.)

3. metaf.
a) neposredno (= takoj) za: iuxta deos in tuā manu positum est (imperium) T., i. haec Variana clades Plin.
b) skoraj (tako) kakor: velocitas iuxta formidinem est T., i. se coniuges liberosque vexari L. po čem, poleg, v smislu česa: iuxta nocturnum visum Iust., i. praeceptum Iust.

sub-inde, adv. (sub in inde)

1. takoj zatem, brž nato, precej zatem (nato), kmalu potem: Cu., Col., Q., Petr., Vell., Suet. idr., hac sedata contentione alia subinde C. Decimi praetoris morte exorta est L., primum gaudere, subinde praeceptum auriculis hoc instillare memento H., semperne eosdem an subinde alios? T.

2. tedaj pa tedaj, zdaj pa zdaj, hitro znova, pogosto zapored, ponovno, znova, večkrat: praedae minus inventum, quod subinde spolia domos mittebant L., duae subinde urbes captae direptaeque L., erit pergratum effigiem eius subinde intueri, subinde respicere Plin. iun., tragicum illud subinde iactabat Suet., mentitur tua subinde tussis Mart.

super-indūcō -ere -dūxī -ductum (super in indūcere)

1. (od) zgoraj, povrh(u) prevleči: tabellas cerā Iust.

2. metaf.
a) (pri)poditi, (pri)gnati, (pri)dreviti, poslati (pošiljati) nad koga: eis principes Vulg., in aliquem magnum malum Vulg.
b) povrh(u) (vrh(u) tega, nato) še omeniti (omenjati): dispositionem caeli Tert.

super-mandō -ere (super in mandere) nato (potem) žvečiti: qui puram dedere, raphanos supermandi ex mulso aceto iubent, ut ad vomitiones revocent Plin.

ā, ab, abs

1. osnovna obl. ap (prim. aperio) se je omehčala v ab, ki je bila sprva edina obl., pozneje se je uporabljala zlasti pred samoglasniki in pred h, včasih tudi pred soglasniki, toda redko pred b, f, g, m, p, q, v.

2. razširjena obl. abs iz aps = gr. ἄψ stoji pred c, t, q, kot predlog le v zvezi abs te (poleg katere sta tudi ab te in ā te), sicer v sestavljenkah, npr. abscondo, abstineo, absque; abs se je skrajšal v glagolu asporto v as, nato v ā (z nadomestno dolžino za odpadli bs, oz. s, npr. v āverto iz asverto). Od Avgustove dobe naprej se uveljavi pisava a pred soglasniki, ab pred samoglasniki in pred h: a tergo, ab illo, ab hostibus.

A. prislovno v sestavljenkah

1. = od, stran od: abdere, abducere, aberrare, abicere, abire, abesse, abrumpere, absolvere, abscidere, āvertere.

2. = do konca, docela, popolnoma: abuti, absumere.

3. ne-, malo-, slabo-: absimilis, absurdus, abuti, abnormis, āmēns.

B. kot praep. z abl. (od kod? — določa izhodišče)

I. krajevno

1. od, tam od, iz bližine česa, predvsem priglagolih premikanja, kakor abire, discedere, recedere idr.: ab aratro arcessebantur Ci., maturat ab urbe proficisci C., frumentum ab Asia comportare C., a fundamentis N. do tal, trahere ferrum a vulnere O. iz ..., telum ab radice revellere V. s korenino (vred); vocem trahere a pectore V. globoko iz prsi, ab armis discedere C. ali recedere Ci., surgere a cenā C., ab signis absistere C., a sole abire Ci. s sonca stopiti, paululum a sole (sc. recede) Ci., exercitum ducere ab Allobrogibus C. z alobroške strani; tako tudi pri mestnih imenih = stran od, izpred izpod, iz okolice (sam abl. = iz): exercitu ab Alba accito L., Libo a Brundisio discessit C. iz brundizijske luke, ab Gergovia discedere C. izpred, izpod (po neuspešnem obleganju), victor ab Oechalia (sc. rediens) O., phalanx ibat a Tenedo V., ab Sardibus proficisci L., ab Roma (= a Romanis) legatos venisse L., a Laodicea litteras accepisse Ci.; pogosto ab aliquo (zlasti a me, a te, a se, a nobis, a vobis) od koga proč = iz hiše koga: a fratre quae egressa est meo Ter. iz hiše mojega brata, foris concrepuit hinc a vicino sene Pl., a Pontio Ci. ep. iz Poncijeve hiše, quisnam a nobis egreditur foras? Ter., domo abs te afferto Pl., venit (Pompeius) etiam ad me in Cumanum a se Ci. ep. (pri nadalj. III., 3.). Posledica premikanja je razdalja: longe abesse a finibus C., procul a patria V., (Sulmo) milia novies distat ab urbe decem O., pren. o razdalji (= razliki) v činu in vrsti: proximae a nobis partes Cu. za nami, alter ab illo V. za njim, alter ab undecimo annus V. = dvanajsto, heros ab Achille secundus H. za Ahilom, potentiā secundus a rege Auct. b. Alx., quartus ab Arcesila Ci., ab Iove tertius Aiax O.; pogosto pri glag.: abhorrere, distare, differe ab aliquo (ab aliqua re) Ci.; abalienatus a nobis, aversus a vero, avolsus a meis Ci., mutatus ab illo V. različen od ..., non (haud) ab re est L. ni daleč od stvari = spada k stvari, je primerno. koristno; ab re consulere Fl. dajati škodljiv nasvet.

2. s premaknjenega stališča na videz na vprašanje kje? = na, v, s (z gen.) idr.: erat a septentrionibus collis C. od severa = na sever, severno, ab labris argento circumcludunt (cornua) C. z robov = na robovih, ab alto caelo V., residens flevit ab arce Pr., securus ab alto spectator Lucan., sagittae pendent ab umero Ci., ali pendēre a malō V. z rame, z jambora = na rami, na jamboru, prim.: columbam suspendere a mālo V. obesiti (da visi z jambora) na jambor, ab summo incipere Pl. pri, a caudā de ovo exire Plin. z repom naprej, Gallia attingit ab Sequanis Rhenum C. s sekvanske strani, sl. navadno: na sekvanski strani, castra munita a porta decumana C. na strani dekumanskih vrat, pri dekumanskih vratih, a dextra C. z desne, na desni, ab ea parte C. z one strani, na oni strani, ab infimo C. od spodaj navzgor, tudi: prav spodaj, ab utroque viae latere Sen. ph., a Delta transire Auct. b. Alx. na strani, kjer je delta, pri delti, ab Romanis cecidere ducenti equites L. na rimski strani, nonnulli ab novissimis proelio excessere C. v ozadju (ne part.!); poseb. voj.: a fronte Ci., C. spredaj, a tergo Ci., C., L. zadaj, a latere (lateribus) Ci., C. s strani, na strani, z boka (npr. napasti sovražnika), a dextro cornu C. na desnem krilu, a novissimo agmine C. v ozadju, ab milibus pasuum minus duobus castra posuerunt C. v razdalji ... korakov; tako tudi pri geogr. izrazih: Cappadocia, quae patet a Syria Ci. iz Sirije, na sirski strani, ab occasu et ortu solis L. na zahodu in vzhodu, pinus succendit ab Aetna O. na Etni; pren.: ab omni parte beatum H. v vsakem oziru. Poseb.: stare ab aliquo N. ali esse, facere, sentire ab aliquo Ci. na koga strani stati, biti ob kom, za koga, vleči s kom, hoc est a me Ci. to je zame, meni v prid, vir ab innocentia clementissimus Ci.

II. časovno

1. od, začenši: ab hora tertia bibebatur Ci., ab hora septima ad vesperum C., a mane ad noctem usque Pl., a consulatu eius usque ad extremum tempus N., a puero N. ali a pueris Ter., Ci. ali a pueritia, ab ineunte aetate Ci. od mladih let = pesn. a parvulo Ter., a teneris V.; augures omnes usque a Romulo Ci. od Romula naprej, centesima lux est haec ab interitu Clodii Ci., ab initio, a principio Ci., ab integro Ci. znova, a Chao V., ab urbe condita Ci., L. od ustanovitve mesta, ab incenso Capitolio S. po požaru, a Sulla et Pompeio consulibus Ci. po konzulatu, ab ovo usque ad mala H., Romani usque ab sole orto in multum diei stetere in acie L.

2. occ. brž (takoj, precej) po: ab re divina mulieres apparebunt Pl., a prima obsidione ad Caesarem confugerat C. takoj po začetku obleganja, ab his praeceptis contionem dimisit L., ab hoc sermone dimissus Cu., recens ab incendio L., surgit (tacuit) ab his O. po teh besedah, pulli a matre Col.

III.pren.

1. vzročno
a) (redko) pri glag. v act.: od, po: haec litterata est, ab se cantat, cuia sit Pl., cum (mundus) ipse per se et a se et pateretur et faceret omnia Ci., a se instituere Col. sam poučevati; pogosteje pa
b) pri logičnem subj. v pass. razmerju: od, (včasih) po (če stavka ne slovenimo rajši aktivno); toda a(b) le pri osebah ali poosebljenih pojmih (sicer abl. instrumenti): vinci ab Aenea V., doceri, laudari, reprehendi, interfici, occīdi ab aliquo Ci., rex a suis appellatur C., laudatur ab his, culpatur ab illis H., credas non de puero scriptum, sed a puero Plin. iun., ita generati a natura sumus Ci., efflagitatus a provincia Ci., a legibus delicta puniri L., animus ab ignavia atque socordia corruptus est S. Od tod tudi pri act. intr. glagolov s pass. pomenom: mare a sole collucet (= illustratur) Ci., se ita a patribus didicisse (= doctos esse) C., pati ab aliquo (gr. πάσχειν ὑπό τινος) C., ab aliquo (ab aliqua re) interire Ci. ali perire Ci., Pr., Plin. ali mori Val. Fl., Fl. ali Cadere O., T., Suet. ali occīdere O., perire a morbo N. za boleznijo, ab aliquo vēnire Ci., Q., salvere (= salutari) ab aliquo Ci. ep.; tako tudi pri glag. dobiti, vzeti, zahtevati, slišati, izvedeti ipd.: summos honores a populo Rom. adipisci Ci., pecuniam ab aliquo sumere, capere Ter. ali accipere Ci., N., ferre aliquid a tuturibus Ci., a Sequanis impetrat C., hoc a vobis populus Rom. exspectat Ci., praemia ab se exspectarent C., audivi a maioribus natu Ci., audiere ab novo duce novum consilium. L., timere ab aliquo Ci. Včasih nam. dat. pri gerundivu, zlasti za predhodnim drugim dat.: fortis et a vobis conservandus vir Ci., quibus (viris) est a vobis consulendum Ci. Redko pri adj. in Subst.: ab simili clade profugus L., inops urbs ab obsidione L., ferox ab re bene gesta L. po ..., a radiis sideris niger O. počrnel od ..., tempus a nostris triste malis O. moten od ..., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., mammosa Ceres est ipsa ab Iaccho Lucr., ab illo iniuria Ter. storjena od ..., plaga ab amico Ci., a bestiis ictus Ci., fulgor ab auro Lucr.

2. pri pojmih izhajanja in izviranja: iz, od: ille a Iove ortus filius Ci., ortus a Pylaemene N., ab Sabinis bellum ortum L., qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T., a M. Tullio esse Ci.; tudi brezglagola: Decius ab illis Muribus Ci. iz rodbine ..., Belus et omnes a Belo V. in vsi Belovi potomci; pri subst.: amicitiae ortus a natura Ci., ab ipso Rheno iactabat genus Pr.; pren.: facinus natum a cupiditate Ci., nostri illi a Platone et Aristotele Ci. Platonovi in Aristotelovi učenci, qui sunt ab ea disciplina Ci. iz one filozofske šole. Pogosto nam. adj.: nostris ab ovilibus agnus V., dulces ab fontibus aquae V. voda, zajeta iz vrelcev (fontium aquae = voda v vrelcih); pri mestnih imenih: Turnus Herdonius ab Aricia (= Aricinus) L. iz Aricije, coloni a Velitris (= Veliterni) L., legati ab Ardea (= Ardeates) L., pastor ab Amphryso (= Amphrysius) V.; podobno pri osebnih imenih: a Pyrrho perfuga Ci., legati ab Alexandro Ci., ab Attalo Cretenses sagittarii L.; occ. pojasnjuje
a) po kom ali čem se kaj imenuje ali etimološko izvaja: po, iz: tribus appellavit a tributo, Quirites a Curibus appellati, puero ab inopia Egerio inditum nomen L., cum locupletes assiduos appellasset ab aere dando Ci., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., a Thybri Itali fluvium Thybrim diximus V., acquirere est ab „ad“ et „quaerere“ Varr.
b) vzrok, nagib: zaradi, iz: ea cura intentos habebat romanos non ab ira tantum, quam quod ... L., ira ab accepta clade L., arcus ter maesta movit ab ira Sil., ab odio, a spe L., neglegentius ab re gesta ire L.; sem sodi tudi pesn. zveza ab arte z umetnostjo, umetelno: O., turben, quem celer adsueta versat ab arte puer Tib., falcatus ab arte ensis Sil.

3. pri pojmih ločevanja, odvračanja, zadrževanja ipd.: secerne te a bonis Ci., secerni autem blandus amicus a vero ... potest Ci., mons ..., qui Avernos ab Helvetiis discludit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen ... dividit C., suum consilium ab reliquis separare C., urbem ab arce intersaepire L., tironem a veterano dissociant T., homines ab iniuria arcere Ci., coerceri ab effusa praedandi licentia L. ali libidines a liberis et a coniugibus Ci., a periculo prohibere rem publ. Ci., prohibitus es a tuis aedibus Ci., continere suos a proelio C. ali animos a libidine S. ali se a supplicio Ci., tenere manus ab aliquo O., temperare a lacrimis V., a Venere se liberaverunt Ci., pri adj.: provincia a praedonibus libera, res familiaris casta a cruore civili, Messana ab his rebus vacua atque nuda Ci.; occ. pri pojmih varen, zavarovan: proti, zoper (pri pojmih varovanja v sl. sam gen.), pri pojmu braniti: proti, zoper (v sl. še pogosteje sam gen. ali dat.): pudicitia tuta ab libidine Ci., securus a fraude et libidine Cu., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri, ab eius audacia liberos tegere, defendere vitam a telis Ci., defendere Galliam ab iniuria C., defendere a frigore myrtos V., tegere aliquem ab ira impetuque hominum L., protegere naves a ventis C.

4. izražanje omejitve ali ozira: s kake strani, glede na, z ozirom na kaj: a me pudica est Pl., dolere ab oculis, ab animo Pl. na (čem), res summi periculi non solum a fame, sed etiam a caede Ci., laborare a re frumentaria Ci., paratus ab omni re Ci., na vsako stran, v vsakem oziru, imparati cum a militibus tum a pecunia Ci., firmus ab equitibus Ci. ep. a vi praestare nihil possum Ci., nihil adulescenti neque a natura neque a doctrina deesse sentio Ci., tibi nullum a me amoris officium defuit Ci. ep. z moje strani, kolikor je bilo na meni, Gabinium spem habere a tribuno plebis, a senatu desperasse Ci. Posl.: ab A. Sextilio dicit se dedisse Ci. z nakaznico na A. Sekstilija; od tod: a se dare (solvere) Ci. iz svojega žepa plačati, scribe decem a Nerio H. (gl. scrībō).

5. označuje del telesa, s katerim kdo komu streže, ali predmet, s katerim se kdo ukvarja: servus a pedibus Ci. ep. tekač, strežnik, lakaj, a manu servus ali samo a manu Suet. pisar, ab epistolis Suet., Lamp. tajnik, a libellis Suet., Lamp. sprejemalec prošenj, a rationibus Suet. računovodja, a memoria Lamp. cesarski historiograf, officium a voluptatibus Suet. služba za prirejanje zabav.

6. pozno pri komp. nam. quam = kakor, ko, od in pri poz. =več kot.

Opomba: Po vzoru pogovornega jezika radi vežejo poklas., zlasti pozni pisci a(b) s samostalniško rabljenimi prislovi, npr.: a foris Plin. ali a peregre Vitr. ali (pozno) ab intus od zunaj, iz tujine, ab invicem Ap. nasprotno, obratno, a longe Hier. od daleč, a nunc Eccl. odslej, a modo Hier. od nedavna.

abaliēnō -āre -āvī -ātum (ab in aliēnus) „odtujiti (odtujevati)“, od tod

1. oddaljiti (oddaljevati), odločiti, ločiti: istuc crucior, a viro me tali abalienarier (= abalienari) Pl., nisi mors meum animum abs te abalienaverit Pl., nato mox et abalienato Iove Tert.; abalienata morbis membra Q. od telesa odtujeni, otrpli.

2. jur.: prilastiti (prilaščati) = (po zakonitih določilih pravilno) odstopiti (odstopati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, prenesti (prenašati) na drugega (naspr. conservare): nutricem a nobis Pl., agros populi Ci., agrum Sen. ph., civitatem ea, quae accepisset a maioribus, vendidisse atque abalienasse Ci., instrumento, pecore abalienato Ci.; occ.: abalienati iure civium L. izgubivši državljanstvo.

3. pren. odtujiti (odtujevati), odvrniti (odvračati): animum Ci., voluntatem alicuius ab aliquo Ci., ab sensu rerum suarum animos L., qui suā linguā etiam sororem tuam a te abalienavit Ci.; z abl.: Tissaphernes periurio suo homines suis rebus abalienavit N., Romanos motu L.; z dat. personae: colonos Romanis L.; occ. k odpadu nagovoriti (nagovarjati), na napad (na)ščuvati, izneveriti (izneverjati): abalienare scelere istius a nobis omnes reges amicissimi Ci., oppida abalienata N. odpadla.

Actaeōn -onis, acc. -ona, m Aktajon, sin Aristeja in Avtonoje, Kadmov vnuk; ker je videl Artemido v kopeli, ga je spremenila v jelena in nato so ga raztrgali njegovi lastni psi: Varr., O., Hyg., Sen. tr., Fulg., Serv.

Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,

1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).

2. Enejev svak in tovariš: V.

Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),

1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.

2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)

1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.

2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.

Brennus -ī, m (Βρέννος, kelt., najbrž apel. = vojvoda, glavar) Bren,

1. vodja senonskih Galcev, ki so l. 390 pri Aliji potolkli Rimljane in nato zasedli Rim: L., Serv. Od tod adj. Brennicus 3 brenski, Brenov: signa Sid.

2. vodja gal. krdela, ki je l. 278 opustošilo Makedonijo, vdrlo v Grčijo in prodrlo do Delfov: Ci., Pr., Val. Max., Iust.

caesariēs -ēī, f lasje (na glavi, ki dajejo obrazu moški izraz), kita (las), sprva pesn.: Pl., Lucan., Iuv., nequiquam pectes caesariem H., decoram caesariem nato dea (dederat) V., capilli horrida caesaries fieri O. kuštrava griva; redkeje v prozi: Plin. iun., Arn., promissa caesaries L.; pren.: caesaries longae barbae O. dolga gosta brada; o ženskih laseh: V., O., Cat.

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cēnāculārius (cēnāclārius) 3 (cēnāculum) k nadstropju spadajoč, le kot subst.

1. cēnāculārius -iī, m zakupnik hišnih nadstropij, ki jih nato oddaja posameznikom: Ulp. (Dig.)

2. cēnāculāria -ae, f zakup nadstropij: cenaculariam exercere Ulp. (Dig.)

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.