Franja

Anio, Aniēnis (iz prvotne sab. obl. Aniēn -ēnis, acc. Aniōnem le: Enn. ap. Serv.), m

1. Anien, Tiberin pritok s slovitimi slapovi pri Tiburu, ki se izliva pri Antemnah severovzhodno od Rima: Ci., L. idr. V obl. Aniēn: Ca. ap. Prisc., Stat. — Redka pesn. soobl. Aniēnus -ī, m Anien: Pr., Stat. — Od tod adj. Aniēnsis -e anienski: tribus Ci., L. anienska triba (na tiburskem ozemlju, po katerem teče Anien). Aniēnus 3 Anienov, anienski: aqua Ca. fr., fluenta V., unda Pr.; subst. Aniēnicola -ae, m f (Aniō in colere) Poanienec, Poanienka: Catilli Sil., nymphae Sil.

2. pren. Aniō Vetus in Aniō Novus Stari in Novi Anien, dva iz Aniena speljana vodovoda v Rimu: Front. (ki uporablja gen. Anionis, dat. Anioni), Anien novus Plin.; od tod: duae aquae Anionis Front.

Antigonēa -ae, f (Ἀντιγόνεια ali Ἀντιγονία) Antigoneja,

1. mesto v Epiru ob Aoju (Aōus): L. Od tod adj. Antigonēnsis -e antigonejski: ager L.; subst. Antigonēnsēs -ium, m Antigonejci, preb. Antigoneje: Plin.

2. mak. mesto na Halkidiki: L.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antium -iī, n Ancij (zdaj Porto d'Anzio), primorsko mesto v Laciju s svetiščem Eskulapa, Herkula in dveh sester Fortun (s preročiščem, gl. Fortūna), l. 468 so ga osvojili Rimljani, rojstno mesto cesarja Nerona: Ci. ep., L., H., O. idr. Od tod adj.

1. Antiānus 3 ancijski, v Anciju: Hercules Ci. ap. Non. v Anciju čaščeni; subst. Antiānum -ī, n ancijsko ozemlje: in Antiano Plin.

2. Antiās -ātis, m f ancijski, iz Ancija, v Anciju: ager, plebs, populus L.; kot priimek: Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijski (Ancijan; gl. Valerius); subst. Antiās -ātis, n (sc. rus) (Ciceronovo) vaško posestvo pri Anciju: Ci. ep.; antiātēs -ium, m Ancijci, preb. Ancija: L.

3. Antiātīnus 3 ancijski, v Anciju: Fortunae Antiatinae Suet.

4. Antiēnsis -e ancijski, v Anciju: templum (Aesculapii) Val. Max.

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

Apollōnis -idis, f (Ἀπολλωνίς) Apolonida, lidijsko mesto: Ci. Od tod adj. Apollōnidēnsis -e apolonidski, iz Apolonide: Xenon Ci. ep.; subst. Apollōnidēnsēs -ium, m Apolonidci, preb. Apolonide: Ci.; pri Plin.: Apollōnidiēnsēs.

Aquilēia -ae, f Akvileja, cvetoče trgovsko mesto ob starem izlivu reke Soče, ustanovili so ga Rimljani l.182 kot obrambo pred navalom severnih barbarov, pozneje glavna rim. orožarna (še zdaj Aquileia, sl. Oglej): Cl., C., L. idr. Od tod adj. Aquilēiēnsis -e akvilejski, oglejski: portorium Ci., ager L.; subst. Aquilēiēnsēs -ium, m Akvilejci, Oglejčani, preb. Akvileje ali Ogleja: L.

Arausiō -ōnis, f Aravzion, mesto v Narbonski Galiji (zdaj Orange): Mel. Od tod adj. Arausicus 3 aravzijski: Ambr.; Arausiōnēnsis -e aravzionski: urbs (= Arausio) Sid.

Arelāte -is, n: C., Mel., Suet., Aus. ali Arelās -ātis, f: Aus., Prud., Sid. Arelata, mesto v Narbonski Galiji ob Rodanu (zdaj Arles). Od tod adj. Arelātēnsis -e arelatski: ager Plin.; subst. Arelātēnsēs -ium, m Arelačani, preb. Arelate: Dig.

Argentorātus -ī, f ali Argentorātum -ī, n Argentorat, vangionsko mesto v gornji Germaniji (zdaj Strassburg): Eutr., Amm. Od tod adj. Argentorātēnsis -e argentoratski, pri Argentoratu: campi Aur., pugna Amm.

Arīminum -ī, n Arimin (zdaj Rimini), obmorsko mesto v Umbriji: Varr., Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arīminēnsis -e ariminski: Folia H., ager Plin.; subst. Arīminēnsēs -ium, m Ariminci, preb. Arimina: Ci.

Arnus -ī, m Aren (zdaj Arno), najpomembnejša reka v Etruriji: L., Plin., T. Od tod adj. Arniēnsis -e poarnski: tribus Ci., L.

Arpīnum -ī, n Arpin, sprva volskovsko, potem samnijsko mesto v jugovzhodnem Laciju ob Fibrenu, Marijevo in Ciceronovo rojstno mesto (zdaj Arpino): Ci., S. — Od tod adj.

1. Arpīnās -ātis, abl. -ī arpinski: ager, fundus Ci.; subst.
a) Arpīnās -ātis, abl. -ī in -e, m Arpinec: Sid. (soobl. Arpīnātis -is, m: Ca.); nav. v pl. Arpīnātēs -ium, m Arpinci, preb. Arpina: Ci., Plin.
b) Arpīnās -ātis, abl. -ī, n Arpinsko: in Arpinati (sc. praedio) Ci. na arpinskem vaškem posestvu (Ciceronovem).

2. Arpīnus 3 arpinski, iz Arpina: chartae (sc. Ciceronis) Mart.

Asta -ae, f (Ἄστα) Asta, mestno ime,

1. rim. naselbina v betski Hispaniji pri Kadisu: L., Auct. b. Hisp., Mel., s priimkom Regia Plin. Od tod adj. Astēnsis -e iz Aste, aščanski: ager L., equites Auct. b. Hisp.

2. ligursko mesto (zdaj Asti v Piemontu): Plin. (pri nekaterih Hasta).

Aternus -ī, m Ateren, samnijska reka (zdaj Pescara): Varr., Mel., Plin. Od tod Aternum -ī, n Ateren, samnijsko mesto ob imenovani reki: L. Od tod adj. Aternēnsis -e aternski: Front.

Athēnae -ārum, f (Ἀϑῆναι) Atene, ime več gr. mest: Varr. Od tod Athēnaeī -ōrum, m (Ἀϑηναῖοι) ali Athēnăeis, m (Ἀϑηναεῖς) ali Athēnaeopolītae -ārum, m Atenci, Atenjani, Ateneopolci, preb. mesta z imenom Atene (Athēnae) ali Ateneopol (Athēnaeopolis): Varr. Najslavnejše so bile Atene, glav. atiško mesto, prestolnica umetnosti in znanosti, zlasti filozofije in govorništva: N., L., H. idr., Athenae Atticae Ci. idr., clarae, doctae O.; met. = omika in znanost: nunc totus Graias nostrasque habet orbis Athenas Iuv. Od tod adj.

1. Athēniēnsis -e (abl. sg. -ī, redkeje -e: a Callia Atheniense Plin.) atenski, iz Aten: civis N., Miltiades Athen. N. ali Themistocles Athen. Ci. = Atenec, populus Ci. ep., Val. Max., leges N.; subst. Athēniēnsēs -ium, m Atenci, Atenjani, preb. Aten: Ci., N., S., L. idr.

2. Athenaeus 3 (Ἀϑηναῖος) atenski, iz Aten: est et Athenaeis in moenibus Lucr., Amphilochus Athenaeus Plin.

ātriēnsis -e (ātrium) atrijski: Varr. Od tod subst. ātriēnsis -is, abl. -ī in -e, m (sc. servus) nadzornik atrija (in cele hiše), hišni sluga, oskrbnik, hišnik: Pl., Varr., Col., Petr., Plin., Plin. iun., Suet., idem coquus, idem atriensis Ci., ex alticinctis atriensibus unus Ph.