Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)
1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.
2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.
Zadetki iskanja
- Palma1 -ae, f Pálma, mesto na otoku Malorka: Plin., Mel.
- palmensis (Palmensis) -e (palma) palmov, palmin: ex reliquis autem a supero mari Praetutia atque Ancone nascentia (sc. vina), et quae a palma una forte enata palmensia appellavere Plin.; nav. v zvezi Palmensis ager pálmski okraj, okraj na Picenskem: ager Praetutianus Palmensisque Plin., Siculi et Liburni plurima eius tractus tenuere, in primis Palmensem, Praetutianum Hadrianumque agrum Plin.
- palus Askursko jezero na Olimpu v Tesaliji: L.
- pālus1 -ī, m (*pag-slos: pangere, pacisci)
1. kol: Varr., Tib., Vitr. idr., figere palum in parietem Pl., ad palum adligati Ci., palo suspendere aliquid O.
2. kot voj. t.t. kol, predstavljajoč nasprotnika, ki ga je moral mladi vojak napadati, ko se je uril za boj; od tod pren.: exerceamur ad palum Sen. ph. bodimo pripravljeni na napade usode.
3. metaf. moško spolovilo: ruber porrectus ab inguine palus H. — Soobl. pālum -ī, n: Varr. - pampinātiō -ōnis, f (pampināre) trganje, obtrgovanje nepotrebnih poganjkov in listov na trtah, trebljenje: Col., Plin.
- pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)
1. poganjek na trti, mladika: Col.
2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.
3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.
Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid. - Pandāna -ae, f (sc. porta) Pandána, Pandánska vrata, neki obok v prehodu na Kapitolinu: Saturnia porta quam Iunius scribit ibi, quam nunc vocant Pandanam Varr., Pandana porta dicta est Romae, quod semper pateret P. F.
- Pandarus -ī, m (Πάνδαρος) Pándar
1. Likaonov sin, vodja Likijcev v Troji, ki je sprožil puščico na Menelaja; ubil ga je Diomed: V.
2. Alkanorjev sin, Enejev spremljevalec; ubil ga je Turn: V. - pāniceus 3 (pānis) narejen iz kruha, krušen: milites Panicei Pl. vojaki iz Krušnega sela (šalj. natolcuje na panis in samnitsko mesto Pana), mensae Serv. veliki hlebci.
- pāniculus -ī, m (demin. k pānus)
1. trstov šop, trstov lat: tectorius Pl. na strehi.
2. paníkul, neka oteklina: Plin. Val. (nekatere izdaje panniculus). - pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)
1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).
2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.
Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr. - Panopē1 -ēs, f (Πανόπη = Πανοπεύς) Pánopa, mesto v Fokidi ob Kefisu na meji z Bojotijo (eno uro od današnje Dhavlije, starodavne Davlide): O., Stat.
- Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.
1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.
2. mesto na otoku Samos: L. - Pantagiās ali Pantagiēs -ae, m (Πανταγίας, Πανταγίης) Pantágias (Pantágies), rečica na vzhodnem obrežju Sicilije (zdaj Fiume di Porcari): V., O., Cl.
- Panticapeum -i, n (Παντικάπαιον) Pantikapájon, mesto na Kimerijskem Bosporju: Plin., Eutr., Amm. — Od tod Panticapaeenses -ium, m Pantikapáj(on)ci, preb. Pantikapajona: Plin. — Soobl. Panticapaeon: Mel.
- pānucula -ae, f (demin. k panus1) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: P. F. — Soobl. pānucla -ae, f: Non.
- pānus1 -ī, m (gr. πῆνος, dor. πᾶνος) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: Luc. fr.
- Paphos ali Paphus -ī, f (Πάφος) Páfos
1. Pigmalionov sin, ustanovitelj mesta Pafos: O., Hyg.
2. mesto na Cipru s starim Venerinim svetiščem: H., V. — Od tod adi. Paphius 3 (Πάφιος)
a) páfoški, páfijski, cíprski: Venus T., heros (= Pigmalion) O., thyrsi Col. poet. storži pafoške solate, pafoška solata.
b) páfoški, páfijski = Veneri posvečen: myrtus O., columbae Mart.; subst. Paphiē -ēs, f (Παφίη)
a) Páfoška, Pafošanka, Páfijka, Venerin vzdevek: Mart., Aus.
b) pafoška solata: Col. poet. - pāpiliō -ōnis, m
1. metulj: Col., Plin., Mart., ferali mutant cum papilione figuram O. (o metuljih, ki so bili upodobljeni na nagrobnih spomenikih kot podoba duše).
2. šotor (od tod fr. pavillon), paviljón: Tert., Vulg., in expeditionibus apertis papilionibus prandit atque coenavit Lamp.