Franja

ostentātiō -ōnis, f (ostentāre)

1. kazanje, razkazovanje, razodevanje, izkazovanje (česa): Auct. b. Afr., Iust., Suet. idr., togarum Plin. iun., saevitiae L. na zunaj viden = očiten bes, scaenae ad ostentationem historiorum fabricatae S. fr.; poseb. o vojaškem razkazovanju: ostentationis causā latius vagari C. da bi se pokazal, tantā ostentatione virium T. s tako pokazanim razvitjem svoje vojne moči, tako namerno razkazujoč svojo vojaško moč.

2. razkazovanje, bahanje, ponašanje s čim, hvalisanje, bahanje, širokoustenje: Q., Petr., Plin. idr., praeceptis philosophorum ad ostentationem uti N., o. ingenii, scientiae Ci., sui et potentium C. ponašanje s svojo pomembnostjo in naklonjenostjo mogotcev, multorum annorum ostentationes meas nunc in discrimen esse adductas Ci. moji dolgoletni obeti (pravičnega in nepristranskega uradovanja).

3. slepilo, hlimba, hlinjenje, pretvara, pretvarjanje, videz, prevara, hinavščina (naspr. veritas): simulatio et inanis ostentatio Ci., doloris Sen. ph. hlinjena bolečina.

ostentātor -ōris, m (nom. sg. iz ostentāre)

1. kazalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik: rector iuveni et ceteris periculorum praemiorumque ostentator T. ki naj bi mladeniča usmerjal in drugim pokazal, česa hudega in dobrega se lahko nadejajo.

2. bahač, širokoustnež, velikoustnež: Pl., Aus. idr., factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L. mož, ki je izvršil sijajna dejanja, prav nič manj pa se ni ponašal z njimi, omnium, quae diceret atque ageret, arte quadam ostentator T. ki je pri vsem, kar je govoril in delal, stremel za nekakim umetelnim učinkom, pecuniae gloriosus o. Corn. na vsa usta bahajoč se s svojim denarjem.

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.

ōtacustēs -ae, m (gr. ὠτακουστής) kdor vleče na ušesa, prisluškovalec, vohun, „poslušuh“, „osleduh“: sed inter eos aures regiae et imperatoris oculi quidam homines vocabantur, per quae officiorum genera rex ille deus esse ab omnibus credebatur, cum omnia, quae ubique gererentur, [quae] ille otacustarum relatione discebat Ap.

ovātiō -ōnis, f (ovāre) malo zmagoslavje, mali triumf, ovácija = zmagoslavni vhod zmagovitega vojskovodje v Rim, ne na vozu, ampak na konju ali peš, z mirtovim vencem na glavi, ob veselem vriskanju (ovāre) vojakov: P. F., deinceps procedente tempore duodetriginta consulatus, dictaturas quinque, censuras septem, triumphos sex, duas ovationes adepta est Suet., Aulo Plautio etiam ovationem decrevit ingressoque urbem obviam progressus et in Capitolium eunti et inde rursus revertenti latus texit Suet., fuitque de servis ovatione contentus, ne dignitatem triumphi servili inscriptione violaret Fl.; v pl.: praetereundum non est, quod ad ovationes attinet, super quo dissensisse veteres scriptores accipio Gell.

ovīlis -e (ovis) ovčji: stabulatio Ap., grex Icti.; subst. ovīle -is, n

1. (sc. stabulum) ovč(n)ják, ovčja ograda, ovčarna: Varr., H., V., Col., Pers., Val. Fl., pecus se texit ovili O.; po katahrezi tudi kozják: Tib., sunt in ovilibus haedi O.

2. metaf. ograda (ograjen prostor) na Marsovem polju, kjer so zborujoči Rimljani glasovali, glasovalno mesto: Iuv., Lucan., in ovili colloqui L.

ovō -āre (iz *eu̯āi̯ō; prim. gr. εὐάζω veselo (od veselja) vriskam, εὗα, εὐάν, εὐαί, εὐοῖ (vzkliki bakhantske veselosti)), večinoma pt. pr. ovāns -antis (adv. ovanter Tert.)

1. od veselja (veselo) vriskati, veseliti se, radovati se: Pl., Romani ovantes ac gratulantes Horatium accipiunt L., quo nunc Turnus ovat spolio gaudetque potitus V., cum ovante gaudio L.; z abl.: ovans victoriā L., spoliis exercituum et ducum caedibus ovans T., laetus ovat laude virûm Val. Fl.; o živalih: ovantes gutture corvi V. na vse grlo veselo kričeči; o neosebnih subj.: non Africus alto tantus ovat Val. Fl.

2. occ. obhajati (praznovati, slaviti) malo zmagoslavje (ovacijo; prim. ovātiō): Vell., Suet., Valerio, quod perseverantior in iis caedendis in fuga fuit, triumphus, Manlio, ut ovans ingrederetur urbem, decretum est L., quem … imperatorem ornatum a senatu ovantem in Capitolium ascendisse meminissem Ci., ovantium corona (myrtea) Plin.; metaf.: ovantes currus Pr. zmagoslavni vozovi, ovatum aurum Pers. ob (malem) zmagoslavju razkazovano = zaplenjeno.

Opomba: 1. oseba ind. pr. in obl. iz act. pf. debla niso bile v rabi, od pass. le pt. pf.

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

Pācātus² -ī, m Pakát, s celim imenom Latinus Pacatus Drepanius Latin Pakat Drepanij, retor iz poznega 4. stoletja po Kr., doma blizu Burdigale (zdaj Bordeaux), Avzonijev in Simahov prijatelj, l. 390 po Kr. proconsul Africae, l. 393 comes rerum privatarum, avtor panegirika na cesarja Teodozija I.: Cod. Th.

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

pactiō -ōnis, f (pacīscī)

1. pogodba, dogovor, dogovarjanje, poravnava: iniquae pactiones Ci., in pactione manere N., eis navem contra pactionem foederis imperare Ci., pactionem inire Iust. ali facere Ci. skleniti, sklepati, (de re ali cum aliquo, ut … ), pactiones conficere, rescindere Ci., pactionem adire cum aliquo Pl. poravnati, pobotati se s kom; metaf.: nullā pactione Sen. rh. na noben način, nikakor ne.

2. occ.
a) pogojna predaja, kapitulacija: arma per pactionem tradiderant L. so se pogojno predali.
b) sleparska pogodba, tajen (skriven) dogovor: pactionis suspicio Ci., spe pactionis S.
c) obljuba: conlegam pactione provinciae perpulerat, ne … S.
d) določeno (stalno) besedilo (npr. v prisegah ipd.) pactio verborum Ci., cum pactionibus adorare et formulis Arn.

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

Padus² -ī, m Pad, največja reka na Apeninskem polotoku: L., V., O., H., S., C., N., Hyg., Vitr., Val. Max., Mel., Plin. idr.

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

pāgānicus 3 (pāgānus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.

2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

pāla -ae, f

1. lopata: fossam fodiens pala innixus Varr., L.

2. (krušni) lopar: Ca.

3. vélnica: Ca., Iuvenc., Cypr., Tert.

4. okòv, okóvje za kamen na prstanu: p. anuli Ci.

5. bot. indijsko drevo pisang (Musa paradisiaca Linn.): Plin.

6. lopatica človeškega ali živalskega telesa: Cael.

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

Palātium -iī, n

1. Palácij, palácijski grič = palatínski grič, Palatín v Rimu: Ci., L., O., V., Plin.; pesn. pl.: herbosa Palatia Tib.

2. palača (ker je bil na Palaciju (Palatinu) cesarski dvor): Iuv., Mart., Lucan., Sil. idr., Caesaris palatia O., palatia caeli O. palača bogov, poseb. cesarska palača: palatii decurio Amm., palatii annonae Amm., in palatio peius cenare quam domi Lact.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.