Franja

ōtus -ī, m (gr. ὠτός ali ὦτος) mala ali rogata sova (Strix otus Linn.): Plin.

ovātiō -ōnis, f (ovāre) malo zmagoslavje, mali triumf, ovácija = zmagoslavni vhod zmagovitega vojskovodje v Rim, ne na vozu, ampak na konju ali peš, z mirtovim vencem na glavi, ob veselem vriskanju (ovāre) vojakov: P. F., deinceps procedente tempore duodetriginta consulatus, dictaturas quinque, censuras septem, triumphos sex, duas ovationes adepta est Suet., Aulo Plautio etiam ovationem decrevit ingressoque urbem obviam progressus et in Capitolium eunti et inde rursus revertenti latus texit Suet., fuitque de servis ovatione contentus, ne dignitatem triumphi servili inscriptione violaret Fl.; v pl.: praetereundum non est, quod ad ovationes attinet, super quo dissensisse veteres scriptores accipio Gell.

ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

Oxartēs ali Oxyartēs -ae, m (Ὀξάρτης, Ὀξυάρτης) Oks(i)árt, Roksanin oče: Cu.

oxymyrsīnē -ēs, f (gr. ὀξυμυρσίνη) bot. bodeča lobodika, starejše mišji trn (Ruscus aculeātus Linn., čisto lat. rūscus ali ruscum): Plin.

oxyporus 3 (gr. ὀξυπόρος) hitro prehajajoč, hitro prodirajoč, od tod hitro delujoč (učinkujoč) (o pekočih ali lahko prebavljivih jedeh in o hitro delujočih zdravilih): Col., Plin., Stat.

oxys -yos, m (gr. ὀξύς oster) bot.

1. zajčja (ali kisla) deteljica (Oxalis acetosella Linn.): Plin.

2. nek loček: Plin.

oxyschoenos -ī, m (gr. ὀξύσχοινος) bot. neko ostro ali koničasto ločje: Plin.

ozaena -ae, f (gr. ὄζαινα)

1. smrdljiva hobotnica (žival): Plin.

2. izrastek, polip ali bula v nosu: Plin., Cael.

Pachōnum -ī, n: Plin. ali Pachōnos -ī, f: O. ali Pachōnus -ī, f: Prisc., acc. -on: O., -um: C., L. idr., voc. Pachyne: O. Pahín, Pahínski rt, južni rt Sicilije (zdaj Capo di Passaro).

pacīscor, pacīscī, pactus sum (incoh. glag. pangere, sor. s pāx)

I. intr. pogoditi (pogajati) se, dogovoriti (dogovarjati) se, roki si poda(ja)ti, pogodbo skleniti (sklepati), poravna(va)ti (se), izgladiti (izglajevati), uravna(va)ti: p. cum illo paululā pecuniā Pl., cum decumano Ci., ne tollat ea area … nisi pactus erit Ci. brez pogodbe; z zahtevnim stavkom: Iust., ut mea sit … paciscor O., per occulta colloquia paciscitur magnā mercede cum Celtiberorum principibus, ut copias inde abducant L., non est meum … votis pacisci, ne Cypriae Tyriaeque merces addant avaro divitias mari H., nunc paciscor, sit (sc. cena) expedita Plin. iun. —

II. trans.

1. izgovoriti si kaj, pogoditi se za kaj: pretium, provinciam O., rem Corn., pacem L., cum aliquo HS LX Auct. b. Alx., Ciliciam sibi pactus erat Ci., Italici … Adherbali suadent, uti seque et oppidum Iugurthae tradat, tantum ab eo vitam paciscatur S.; occ.: puellam L. zaročiti se z deklico.

2. zavez(ov)ati se, obljubiti (obljubljati); z inf.: pactus erat Sicilia decedere L., Leucippo fieri pactus uterque gener O.; occ. v zameno da(ja)ti ali vzeti (jemati), zamenj(ev)ati, nadomestiti (nadomeščati), žrtvovati: vitam pro laude V., letum pro laude V. — Od tod pt. pf. pactus 3 (s pass. pomenom ) dogovorjen, izgovorjen, obljubljen, sklenjen: pacta mercede H., Q., pactum esse diem Ci.; abs. abl. pacto po pogodbi, po dogovoru, „pogodivši se“: L.; occ. zaročen: Turnus, cui Lavinia pacta fuerat L., pacta coniunx V.; subst.
a) pacta -ae, f zaročenka, nevesta: Vell., abducere pactas V.
b) pactus -ī, m zaročenec, ženin: Stat.
c) gl. pactum, ī, n.

pactiō -ōnis, f (pacīscī)

1. pogodba, dogovor, dogovarjanje, poravnava: iniquae pactiones Ci., in pactione manere N., eis navem contra pactionem foederis imperare Ci., pactionem inire Iust. ali facere Ci. skleniti, sklepati, (de re ali cum aliquo, ut … ), pactiones conficere, rescindere Ci., pactionem adire cum aliquo Pl. poravnati, pobotati se s kom; metaf.: nullā pactione Sen. rh. na noben način, nikakor ne.

2. occ.
a) pogojna predaja, kapitulacija: arma per pactionem tradiderant L. so se pogojno predali.
b) sleparska pogodba, tajen (skriven) dogovor: pactionis suspicio Ci., spe pactionis S.
c) obljuba: conlegam pactione provinciae perpulerat, ne … S.
d) določeno (stalno) besedilo (npr. v prisegah ipd.) pactio verborum Ci., cum pactionibus adorare et formulis Arn.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

pāla -ae, f

1. lopata: fossam fodiens pala innixus Varr., L.

2. (krušni) lopar: Ca.

3. vélnica: Ca., Iuvenc., Cypr., Tert.

4. okòv, okóvje za kamen na prstanu: p. anuli Ci.

5. bot. indijsko drevo pisang (Musa paradisiaca Linn.): Plin.

6. lopatica človeškega ali živalskega telesa: Cael.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.