-
sandalis -idis, f (sandalium) bot. sandálida, vrsta palme, katere sadovi so baje podobni sandali: PLIN.
-
sandarēsos -ī, f sandaréz, drag kamen, katerega nahajališča so bila v Arabiji in Indiji (nekateri ga imenujejo tudi garamantites in sandastros), verjetno vrsta oniksa: PLIN.
-
sangenon -ī, n sángenon, neka izjemno kakovostna vrsta opala v Indiji: PLIN.
-
sappīnus (sāpīnus) -ī, f (prvi člen besede je najbrž gal. *sapos (iz *saqu̯os); prim. tudi sl. sok, lit. sakaĩ smola) bot.
1. sapín, vrsta jelke ali smreke: VARR., PLIN. (pri katerem v starejših izdajah najdemo obl. sāpium -iī, n sapij).
2. spodnje (negrčavo) deblo jelke ali smreke: PLIN.
-
sarda -ae, f (prim. gr. σάρδα vrsta tuna, ki so ga lovili pri Sardiniji, σαρδίνη, σαρδίνος sardela)
1. „sárdska (sardínska) riba“, ki so jo nasoljevali kakor naše sardele, sardela, sardina: PLIN. – Soobl. sardina -ae, f: COL., PLIN. VAL.
2. dragulj, katerega moška vrsta je naš sárd, ženska pa karneól: PLIN.
-
satyrion -iī, n (tuj. σατύριον) satírion
1. bot. vrsta orhideje z afrodiziakalnim učinkom, starejše sl. dišeča mošnjica, cepêtec: PLIN., CAEL.
2. iz orhideje pripravljeni afrodizíak, cepetčev sok: satyrion bibisse PETR.
-
scānsilis -e (scandere) tisti, na katerega je mogoče (s)plezati, plazljiv, za plezanje primeren, po katerem je mogoče stopati (hoditi), hoden: ficus PLIN., suggestus AMM.; metaf.: lex annorum scansilis PLIN. postopoma rastoča vrsta let.
-
schistos -a -on (tuj. σχιστός) razcepljen, razcepen, razkrojljiv, ločljiv: lapis PLIN. rusi svitoglàv (vrsta hematita (krvavca)), lac PLIN. sirotka, cepa PLIN. (ker je mogoče liste odtrgati, ti pa nato zrasejo nazaj), alumen CAEL.
-
scinifes (sciniphes, v slabših rokopisih tudi cinifes, ciniphes) -um, m (tuj. *σκνῖφες iz σκνίψ) skínife (kínife), neka vrsta mravelj, ki glodajo smokve: VULG.
-
scirpula vītis bot. trta scírpula (skírpula), neka neznana vrsta trte: PLIN.; njen grozd je scirpula uva: COL., PLIN.
-
scōlēcion -iī, n (tuj. σκωλήκιον) skolékij (skolékion), vrsta škrlatne jagode (vinoboje), ki rada črvavi (postane črviva): PLIN.
-
scōpes -um, f (tuj. σκῶπες) skópe, vrsta sov: PLIN.
-
scūtārius 3 (scūtum) ščiten: fabrica VEG. Od tod subst. scūtārius -iī, m
1. ščitar = izdelovalec ščitov: PL.
2. ščitnik, ščitonosec, ščitonoša, za časa cesarjev vrsta gardistov, oboroženih s ščitom (scutum): AMM., LACT., VULG., schola scutariorum et scutariorum clibanariorum COD. TH.
-
selēnītēs -ae, m (AUG., ISID., PRISC.; gr. σεληνίτης) ali selēnītis -idis, f (PLIN.; gr. σεληνῖτις) selenít, selenítida, vrsta sadre, Marijino steklo.
-
seris -idis, acc. -im, abl. -ī, f (tuj. σέρις) bot. sêrida, vrsta endivije (rezve): VARR., COL., PLIN.
-
sētania -ae, f (tuj. σητανία) bot. setánija
1. ime neke velike nešplje: PLIN.
2. vrsta čebule: PLIN. – Soobl. sētanion -iī, n (σητάνιον) setánij (setánion), neke čebulice: PLIN.
-
setim, n indecl. sétim, vrsta orientalskega lesa: VULG.
-
Sicyōn -ōnis, m in f (Σικυών) Síkion, glavno mesto pokrajine Sikionije na severozahodnem Peloponezu nedaleč od Korinta, Aratov rojstni kraj; v mestu so že zgodaj gojili znanosti in umetnosti: PL., CL., L., O., MEL., PLIN., STAT., IUV. Od tod adj. Sicyōnius 3 (Σικυώνιος) sikión(ij)ski, iz Síkiona izhajajoč (doma), v Síkionu živeč (delujoč, se nahajajoč): CAEL., magistratus, Aratus CI., ager L., baca (oliva) V., Sicyonii calcei CI. ali subst. Sicyōnia -ōrum, n (LUC. AP. P. F., LUCR., PS.-V. (Ciris), CORN.) sikión(ij)ski čevlji, vrsta mehkih čevljev; subst. Sicyōniī -ōrum, m Sikión(ij)ci, preb. Sikiona: CI., PLIN.
Opomba: Star. loc. Sicyōni: PL.
-
siler1 -eris, n (etim. ne dokončno pojasnjena beseda; morda sor. z lit. séi-lė slina, pena; po drugi domnevi predindoevropskega izvora) síler, vrsta ive (Salix caprea) ali rakite (Salix aurita), po drugih trdoleska, kapčevje (Evonymus europaeus Linn.): V., Plin., Serv., Ven.
-
similitūdō -inis, f (similis)
1. podobnost, sličnost, enakost: est inter ipsos similitudo Ci., est homini cum deo similitudo Ci., est arduum similitudinem effingere ex vero Plin. iun.; s subjektnim gen.: morum Ci., N., virorum clarorum, regum Ci., armorum C.; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., coronae Ci., insignem alicuius similitudinem prae se ferre L., genus radicis ad similitudinem panis efficiebant C. iz … so pripravljali (pekli) nekak kruh, ad nostri similitudinem Ap. kakor jaz, veri similitudo (ali kot ixpt. verisimilitudo) Ci., L. in similitudo veri Ci. verjetnost; pl. similitudines (konkr.) podobni pojavi, podobni primeri, podobni primerljaji, podobni dogodki, podobni pripetljaji, podobne prikazni: Ci.
2. meton.: navigera similitudo et alia Plin. še neka druga vrsta takih ladjam podobnih stvari.
3. occ.
a) obrazna (portretna) podobnost, podobne obrazne poteze: contemplabatur aliquem e quo similitudinem duceret Ci., nemo, quamvis paratos habeat colores, similitudines reddet Sen. ph., mirabamur in officina … ex argilla similitudinem insignem Plin., fingere ex argilla similitudines Plin.; popolno: veri similitudo Plin.
b) podobnost značaja (značajev, nravi): nihil esse, quod ad se rem ullam tam alliciat quam ad amicitiam similitudo Ci., contrahit celeriter similitudo eos L.
c) podoba, prispodoba, metafora, prilika: Corn., Q., ut omittam similitudines Ci., vulgatā similitudine usus L., ut similitudinem istam persequar Sen. ph.
4. metaf.
a) posnemanje: multos videmus, qui neminem imitentur et suapte natura, quod velint, sine cuiusquam similitudine consequantur Ci.
b) prenašanje (obračanje, apliciranje) česa na podobne primere, uporaba (uveljavljanje) česa na podobnih primerih: deduxisti enim totum hominem in duo genera solum causarum, cetera innumerabilia exercitationi et similitudini reliquisti Ci.
c) enoličnost: omnibus in rebus similitudo est satietatis mater Ci.